Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

?Yu Yu Stap Haremsave Samting We i Stret Mo Samting We i No Stret?

?Yu Yu Stap Haremsave Samting We i Stret Mo Samting We i No Stret?

‘Mi mi stap tok long yu olsem, blong bambae fasin blong laekem tumas ol man i save kamtru moa. Be fasin ya i stap kamaot taem we tingting blong man i klin, i no stap jajem hem.’1 TIMOTI 1:5, Nyutesteman Wetem Ol Sam Long Bislama.

SINGSING: 57, 48

1, 2. ?Hu i mekem se yumi naf blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret, mo from wanem yumi glad se yumi gat fasin ya?

JEHOVA GOD i mekem yumi we yumi naf blong jusum rod we yumi wantem folem. Blong givhan long yumi blong jusum stret rod, hem i mekem se yumi naf blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret. Olsem nao, yumi save mekem ol gudfala fasin mo yumi save blokem ol nogud fasin. Jehova i mekem olsem from we hem i lavem yumi, mo hem i wantem we yumi gat gudfala frut long laef blong yumi.

2 Sam man tede oli no save ol tijing blong Baebol, be oli mekem gudfala fasin mo oli agensem ol nogud fasin. (Ridim Rom 2:14, 15.) ?From wanem? From we oli haremsave samting we i stret mo samting we i no stret, mo hemia i lidim olgeta blong oli mekem gudfala fasin mo oli blokem ol nogud fasin. Wol ya i fulap long ol rabis fasin. Be yu traem tingbaot sipos ol man oli no naf blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret. Bambae wol i moa nogud. !Yumi glad tumas se Jehova i mekem yumi naf blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret!

Taem yumi haremsave samting we i stret mo samting we i no stret, hemia i save givhan long yumi blong yumi mekem ol gudfala desisen

3. ?Taem yumi haremsave samting we i stret mo samting we i no stret, hemia i givhan olsem wanem long kongregesen?

3 Plante man oli no tingbaot se oli mas trenem olgeta blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret. Be ol man blong Jehova oli wantem haremsave samting we i stret, from we hemia i save mekem se kongregesen i joen gud. Yumi wantem se yumi tingbaot ol tok blong Baebol long samting we i stret mo samting we i no stret. Be blong trenem yumi blong tingbaot ol tok blong Baebol mo folem, i no naf blong save ol tok ya nomo. Yumi mas laekem tumas ol rul blong God, mo yumi mas bilif se sipos yumi folem olgeta, bambae oli mekem i gud long yumi. Pol i talem se: ‘Mi mi stap tok long yu olsem, blong bambae fasin blong laekem tumas ol man i save kamtru moa. Be fasin ya i stap kamaot taem we tingting blong man i klin, i no stap jajem hem.’ (1 Timoti 1:5, NTB) Sipos yumi trenem yumi blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret, mo yumi folem rod we i stret, bambae yumi lavem Jehova moa, mo bambae bilif blong yumi i kam strong moa. Taem yumi mekem olsem, yumi soemaot se yumi fren gud wetem Jehova mo yumi wantem mekem hem i glad moa. Mo tu, yumi soemaot se yumi wanem kaen man.

4. ?Yumi mas mekem wanem blong trenem yumi blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret?

4 ?Be yumi mas mekem wanem blong trenem yumi blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret? Yumi mas stadi Baebol oltaem, yumi tingting dip long ol tok blong hem, mo yumi askem long Jehova blong i givhan long yumi blong folem samting we yumi lanem. Hemia i min se, yumi no stadi Baebol blong lanem ol tijing mo rul nomo, be yumi stadi blong save Jehova moa. Yumi kasem save long ol fasin blong hem mo ol samting we hem i laekem mo i no laekem. Taem yumi gohed blong save Jehova, bambae yumi kam naf blong haremsave kwiktaem nomo, samting we i stret long tingting blong hem mo samting we i no stret. Moa we yumi trenem yumi blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret, moa we yumi tingting olsem Jehova.

5. ?Bambae yumi tokbaot wanem long stadi ya?

5 ?Taem yumi haremsave samting we i stret mo samting we i no stret, hemia i givhan long yumi olsem wanem blong yumi mekem ol gudfala desisen? ?Olsem wanem blong respektem raet blong narafala Kristin blong folem samting we hem i haremsave se i stret no i no stret? ?Olsem wanem fasin ya i save pulum yumi blong mekem ol gudfala wok? Long stadi ya, bambae yumi tokbaot olsem wanem fasin ya blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret i save givhan long yumi long tri rod: (1) meresin blong winim sik, (2) spel mo pleplei, mo (3) wok blong prij.

STRET TINGTING LONG MERESIN BLONG WINIM SIK

6. ?Maet yumi mas mekem wanem desisen long meresin blong winim sik?

6 Baebol i talem se yumi mas blokem ol samting we oli save spolem bodi blong yumi, mo yumi no mas bitim mak long kakae mo dring. (Ol Proveb 23:20; 2 Korin 7:1) Taem yumi obei long ol advaes blong Baebol, yumi blokem plante sik. Nating se i olsem, yumi save sik yet, mo bambae yumi kam olfala. ?Maet yumi mas mekem wanem desisen? Long sam kantri, i gat tu rod blong winim sik, hemia meresin we dokta i givim mo lif meresin. Ol branj ofis oli stap kasem plante leta we ol brata mo sista oli raetem blong askem advaes. Plante oli askem se: “?I stret we wan man blong Jehova i tekem meresin ya?”

7. ?Olsem wanem blong mekem wan desisen long blad?

7 Sipos yumi askem long Branj ofis no ol elda long kongregesen se yumi mas tekem wanem meresin blong winim sik, bambae oli no mekem desisen ya blong yumi. (Galesia 6:5) Be ol elda oli save tokbaot tingting blong Jehova, blong givhan long yumi blong yumi mekem wan gudfala desisen. Maet oli tokbaot loa blong God long blad. (Ol Wok 15:29) Loa ya i soemaot klia se yumi no save letem dokta i putum blad long yumi, mo yumi no save tekem meresin we i gat fo stamba haf blong blad insaed. Mo tu, maet loa ya i givhan long yumi blong yumi haremsave se i stret no i no stret blong tekem meresin we i gat wan smol samting insaed long hem we i kamaot long ol fo stamba haf blong blad. * ?Wanem narafala advaes blong Baebol we i save lidim yumi, blong yumi mekem ol gudfala desisen long meresin blong winim sik?

8. ?Olsem wanem Filipae 4:5 i givhan long yumi, blong yumi mekem gudfala desisen long meresin blong winim sik?

8 Ol Proveb 14:15 i talem se: “Man we i no gat hed, hem i save bilif long evri samting, be man we i gat hed, hem i stap lukluk gud long rod we bambae i folem.” I gat sam sik we i no gat meresin blong olgeta. Taswe, yumi mas lukaot gud taem wan man i talem se i gat wan meresin we bambae i winim sik blong yumi, be i no gat pruf se meresin ya i wok. Pol i talem se: “Yufala i mas soemaot long olgeta man, we yufala i kwaet man [‘we yufala i gat stret tingting,’ NW].” (Filipae 4:5) Stret tingting bambae i mekem se yumi tingbaot wosip blong Jehova moa, i bitim we yumi tingbaot sik blong yumi. Sipos sik ya i kam bigfala samting long laef blong yumi, bambae yumi stap tingbaot yumi nomo. (Filipae 2:4) Yumi save se nomata wanem samting we yumi mekem long wol ya, yumi no save gat wan bodi we i stret gud olgeta. Taswe, i moa gud yumi mekem wok blong Jehova i kam bigfala samting long laef blong yumi.—Ridim Filipae 1:10.

?Yu yu traem fosem ol narafala blong oli folem tingting blong yu? (Yu luk haf 9)

9. ?Olsem wanem yumi save folem Rom 14:13, 19, taem yumi mekem wan desisen long helt? ?Wanem i save mekem trabol i kamaot?

9 Wan Kristin we i gat stret tingting bambae i no traem fosem narafala blong folem rod we hem i ting se i beswan. Long wan kantri, wan brata wetem woman blong hem, tufala i pulum sam narafala blong oli tekem wan spesel meresin, mo blong oli kakae sam kaen kakae we i givim paoa long bodi. Sam brata oli folem tingting blong tufala, be sam oli no folem. Taem we meresin ya i no wok gud, sam brata mo sista oli kros. Brata ya mo woman blong hem, tufala i gat raet blong jusum meresin we tufala i tekem blong winim sik. ?Be i stret we tufala i pulum ol narafala, mo mekem trabol i kamaot long kongregesen? Nogat. Sam Kristin we oli stap long taon ya Rom bifo, oli gat defdefren tingting long sam kakae mo lafet. ?Pol i givim wanem advaes long olgeta? Hem i talem se: “I gat sam man we oli ting se sam dei oli tabu, oli no olsem ol narafala dei. Mo sam narafala man oli stap ting se olgeta dei oli sem mak nomo. Be man i mas savegud tingting blong hem long bisnes ya.” Yumi mas lukaot gud se yumi no traem fosem narafala blong i mekem samting we hem i ting se i no stret.—Ridim Rom 14:5, 13, 15, 19, 20.

Yumi mekem wok blong Jehova i kam bigfala samting long laef blong yumi

10. ?From wanem yumi mas respektem prapa desisen blong narafala? (Yu luk pija long stat blong stadi.)

10 Maet wan brata no sista i mekem desisen long prapa bisnes blong hem, be yumi no kasem save from wanem hem i mekem desisen olsem. ?Yumi no mas mekem wanem? Yumi no mas hareap blong jajem hem, mo yumi no mas fosem hem blong i jenisim tingting blong hem. ?From wanem? From we maet hem i no trenem gud hem yet, blong i haremsave samting we i stret mo samting we i no stret. No maet tingting blong hem i jajem hem kwiktaem from evri smosmol samting we hem i mekem. (1 Korin 8:11, 12) Sipos no, ating yumi nao yumi no trenem gud yumi yet, blong yumi haremsave samting we i stret mo samting we i no stret. Yumi evriwan i mas mekem prapa desisen blong yumi long meresin blong winim sik mo long plante narafala samting, mo yumi mas rere blong kakae frut blong desisen ya.

SPEL MO PLEPLEI

11, 12. ?Baebol i givhan long yumi olsem wanem, blong yumi jusum ol gudfala pleplei?

11 Jehova i mekem yumi blong yumi harem gud long spel mo pleplei. Solomon i talem se i gat “taem blong man i harem gud” mo i gat “taem blong man i danis.” (Prija 3:4) Be i no evri pleplei we i gud mo i mekem yumi harem gud. Mo tu, yumi mas lukaot gud se yumi no spenem tumas taem blong spel mo pleplei. ?Olsem wanem blong haremsave sipos Jehova i glad long pleplei we yumi wantem mekem, mo sipos pleplei ya bambae i mekem yumi harem gud?

‘?Tingting blong mi i stikim mi taem mi wantem mekem samting we i no stret?’

12 Baebol i givim woning agens long ‘ol rabis samting we tingting blong yumi i wantem.’ Hemia ol samting olsem, ‘mekem nogud wetem woman, mekem ol samting blong sem mo ol samting we oli nogud olgeta, mekem prea long ol narafala god, mekem ol bisnes blong posen mo kleva, kam enemi, faet, jalus, kros, leftemap yumi nomo, rao oltaem mo seraot from, wantem kasem mak blong narafala man, stap dring we yumi lusum hed, mekem lafet blong mekem nogud nomo, mo ol narafala samting olsem.’ Pol i talem se: “Ol man we oli stap mekem ol fasin ya, bambae oli no save go insaed long niufala wol.” (Galesia 5:19-21) I gud yumi wanwan yumi askem se: ‘?Mi mi haremsave se i nogud blong joen long ol spot we oli raf tumas, mo we oli pulum mi blong faet mo blong traem winim narafala, mo blong leftemap kantri blong mi? ?Tingting blong mi i stikim mi taem mi wantem luk wan muvi we i gat ol doti pija long hem, rabis fasin blong man wetem woman, fasin blong dring bitim mak, mo wok blong ol rabis spirit?’

13. ?Advaes blong 1 Timoti 4:8 mo Ol Proveb 13:20 i givhan long yumi olsem wanem blong yumi jusum ol gudfala pleplei?

13 Ol rul blong Baebol oli save trenem yumi blong yumi haremsave wanem pleplei i stret mo wanem pleplei i no stret. Yu traem tingbaot, Baebol i talem se: “Sipos yu stap mekem bodi blong yu i strong, hemia i gud.” (1 Timoti 4:8) Plante long yumi oli harem se i gud blong mekem eksasaes, from we i mekem bodi i strong mo oli harem gud. ?Be olsem wanem sipos yumi wantem joen wetem wan grup blong mekem eksasaes? ?Bambae yumi joen wetem enikaen man nomo? Ol Proveb 13:20 i talem se: “Sipos man i go joen long ol waes man, bambae hem i save kam waes, be sipos hem i go mekem fren wetem ol man we oli no gat hed, bambae hem i spolem hem nomo.” I klia se i impoten blong trenem gud tingting blong yumi folem Baebol, blong yumi haremsave wanem pleplei i gud mo wanem pleplei i nogud.

14. ?Olsem wanem wan famle i folem ol tingting long Rom 14:2-4?

14 Wan brata we nem blong hem Christian, mo woman blong hem Daniela, tufala i gat tu gel. Christian i talem se: “Long famle wosip, mifala i tokbaot pleplei. Mifala evriwan i luksave se i gat sam pleplei we oli gud, mo i gat sam we oli nogud. ?Mo hu ol gudfala fren we i stret blong joen wetem olgeta? Wan gel blong mitufala i talem se long skul, sam yangfala Witnes oli mekem pleplei we hem i harem se i no stret. Mo oli traem fosem hem tu blong i joen wetem olgeta. Mitufala i eksplenem long hem se, yumi evriwan i naf blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret. Taswe, hem i mas jusum ol pleplei mo ol fren we hem i harem se i stret blong joen long olgeta.”—Ridim Rom 14:2-4.

Sipos yu trenem yu blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret folem Baebol, bambae yu no kasem trabol (Yu luk haf 14)

15. Taem yu stap mekem plan blong spel mo pleplei, ?olsem wanem Matiu 6:33 i save givhan long yu?

15 ?Yu yu spenem hamas taem blong pleplei? ?Pleplei i bigfala samting long laef blong yu? ?No yu putum ol miting, wok blong prij, mo Baebol stadi, fastaem long ol pleplei? ?Wanem i moa impoten long yu? Jisas i talem se: “Yufala i mas gohed blong lukaot kingdom mo stret fasin blong hem fastaem. Nao bambae hem i givim olgeta narafala samting ya tu long yufala.” (Matiu 6:33, NW) Taem yu stap tingbaot olsem wanem blong spenem taem blong yu, ?yu haremsave se i stret blong folem tok ya blong Jisas?

YUMI WANTEM PRIJ

16. ?Taem yumi haremsave samting we i stret mo samting we i no stret folem Baebol, hemia i givhan long yumi olsem wanem long wok blong prij?

16 Sipos yumi trenem yumi blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret folem Baebol, hemia bambae i blokem yumi taem yumi wantem mekem samting we i no stret. Be i no hemia nomo. Bambae i pusum yumi tu blong yumi mekem ol gudfala wok, olsem wok blong prij long ol haos wanwan mo long eniples we i gat man. Pol tu i mekem wok ya. Hem i talem se: “Sipos mi no moa talemaot gud nius ya, hemia bigfala trabol blong mi ya, bambae mi harem nogud tumas from.” (1 Korin 9:16) Sipos yumi folem fasin blong Pol, bambae yumi haremsave se yumi stap mekem i stret, nao tingting blong yumi i no stikim yumi. Mo tu, yumi talemaot gud nius long ol narafala, blong olgeta tu bambae oli haremsave se i tru. Pol i talem se: “Mifala i stap talemaot trutok long klia ples. Mo long fes blong God, mifala i stap traem soemaot mifala long olgeta man, blong bambae long tingting blong olgeta, oli save glad long mifala.”—2 Korin 4:2.

17. ?Olsem wanem wan yangfala sista i haremsave samting we i stret blong mekem?

17 Taem Jacqueline i gat 16 yia blong hem, hem i tekem kos blong stadi long ol laef samting. Ol yangfala long klas oli stap lanem tijing ya blong evolusen. Be Jacqueline i talem se: “Mi mi haremsave se i no stret blong joen long ol storian blong klas, olsem ol narafala taem. Mi no save agri long tijing blong evolusen. Ale mi go luk tija mo mi eksplenem tingting blong mi. Mi mi sapraes we hem i kaen tumas, mo i givim janis long mi blong mi tokbaot long fored blong klas, olsem wanem God i mekem wol.” Jacqueline i harem gud from we hem i haremsave samting we i stret blong mekem, mo i lesin long tingting we hem i trenem folem Baebol. ?Olsem wanem? ?Tingting blong yu i stap pusum yu blong yu haremsave samting we i stret blong mekem?

18. ?From wanem yumi wantem haremsave samting we i stret mo samting we i no stret?

18 Sipos yumi haremsave samting we i stret mo samting we i no stret, hemia i save givhan long yumi blong yumi folem ol rul mo tingting blong Jehova. Hemia nao samting we yumi wantem mekem long laef blong yumi. Taem yumi stadi Baebol, mo yumi tingting dip long hem, mo yumi folem long laef blong yumi, yumi stap trenem yumi blong haremsave samting we i stret mo samting we i no stret. !Sipos yumi mekem olsem, nambawan fasin ya bambae i lidim gud laef blong yumi!