Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Enteric nervous system i stap long gat blong graenem kakae

?Yumi Gat “Namba Tu Bren”?

?Yumi Gat “Namba Tu Bren”?

?YU YU gat hamas bren? Sipos yu se “wan,” ansa blong yu i stret. Be yet, i gat sam narafala sel long bodi tu we oli mekem wok olsem bren. Wan long ol sel ya hem i enteric nervous system (ENS). Hem i mekem wan bigfala wok, taswe sam saentis oli singaot hem se “namba tu bren.” Be hem i stap long bel blong yumi, i no long hed.

I wan bigfala wok blong bodi i tanem kakae i kam ol kemikol. Taswe, i nidim wan narafala bren insaed long bodi blong i kontrolem wok ya. Mo hemia nao samting we ENS i mekem.

ENS i no olsem bren, hem i had moa blong kasemsave long hem. Long bodi blong ol man, i gat samwe long 200-600 milian sel we oli joen blong mekem ENS. Mo ol sel ya oli fas long gat blong graenem kakae (Digestive system). Ol saentis oli bilif se sipos ENS i mekem wok blong hem insaed long bren, ol sel we hem i nidim bambae oli tik tumas. Buk ya The Second Brain, i talem se “i moa sef, mo i gud moa blong letem [gat blong graenem kakae] i stap hem wan.”

WAN PLES BLONG MIKSIM OL KEMIKOL

Blong bodi i tanem kakae, hem i nidim defdefren kemikol blong i tanem kakae long stret taem mo i sanem i go long stret ples. I had blong kasemsave wok we ol kemikol ya oli mekem. Eksampol, insaed long ol gat we kakae i pas long hem i gat sam spesel sel, we oli stap jekem ol kemikol we oli kamaot long ol kakae we yumi kakae. Ol sel ya oli givhan long ENS blong i givimaot ol stret kemikol we bodi i nidim blong i tantanem ol kakae i go long ol smosmol pis. Mo tu, ENS i givhan bigwan blong kontrolem ol asid mo ol narafala kemikol long ol kakae, mo i mekem se ol kemikol we oli tanem ol kakae oli wok gud nomo.

ENS nao i kontrolem ol kakae we oli muv i go daon long gat blong graenem kakae. “Namba tu bren” blong bodi i muvum ol kakae i go long gat blong graenem kakae, taem i mekem se ol masel insaed long gat ya oli wok. Mo tu, hem i mekem se ol masel ya oli muv kwik o slo blong mekem se gat blong graenem kakae i save graenem ol kakae.

ENS i lukaotgud tu long bodi blong yumi. Samtaem ol kakae we yumi kakae i gat ol bakteria long hem we oli save mekem yumi sik. !Hemia nao from wanem i gat 70-80 pesen blong wan kaen waet blad sel (lymphocyte) long bodi blong yumi, we i stap blokem ol bakteria ya blong oli no spolem yumi! Be sipos yumi kakae wan kakae we i gat plante nogud bakteria, ENS i protektem bodi blong yumi taem i mekem se ol masel long bel blong yumi oli stap taetem olgeta blong sakemaot ol bakteria ya taem yumi traot, o taem bel i ron.

OLI WOK TUGETA

Nating se ENS i no wok insaed long bren, be tufala i wok tugeta oltaem. Eksampol, ENS nao i stap sanem signal i go long bren, blong talem se yu hanggri, mo i talem hamas kakae we yu save kakae. ENS i mekem signal tu long bren taem yu fulap. Mo sipos yu kakae tumas, hem i mekem yu harem se bae yu traot.

Maet bifo we yu ridim haf ya, yu makem se gat blong graenem kakae mo bren blong yu i stap wok tugeta. ?Olsem wanem? ?Yu makem se taem yu kakae sam kaen kakae, yu harem gud tumas? Wan stadi i soemaot se, samting ya i hapen taem ENS i sanem wan ‘signal blong glad’ i go long bren blong yu, mo hemia i mekem se yu harem gud. Maet hemia nao from wanem sam man oli kakae sam gudfala kakae taem oli wari. Ol saentis oli stap traem blong faenemaot sam samting we i save kontrolem ENS blong i wok olsem wan meresin blong dipresen.

Wan narafala samting we i soemaot se bren mo gat blong graenem kakae i wok tugeta, hemia taem yumi harem se yumi seksek. Maet filing ya i kamaot taem ENS i stap tekemaot blad long bel from we bren blong yumi i fulap long wari. Samting ya i mekem yumi harem tu se bae yumi sik, from we taem bren blong yumi i fulap long wari, ENS i jenisim ol filing blong yumi.

Nating se ENS i save mekem se ol filing blong yu oli jenis, hem i no save tingting blong yu o mekem desisen blong yu. Blong talem stret, ENS i no rili wan bren. Hem i no save givhan long yu blong mekem wan singsing, mekem ol akaon blong yu, o mekem homwok blong yu. Be yet, ol saentis oli sapraes tumas long wok blong hem, mo oli no kasemsave fulwan yet long hem. !So nekis taem, bifo we yu kakae, i gud yu stop fastaem mo tingbaot olsem wanem kakae ya i muv i go daon, olsem wanem ENS i kontrolem mo jekem olgeta, mo olsem wanem bren blong yu mo gat blong graenem kakae i wok tugeta!