1-3. Nje muto̱ped’a mudī ńa Yuda nu si baṅabe̱ dina a tano̱ angame̱n bola e, nje pe̱ a kusino̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

O MIŃA ma janea la Kiṅe̱ Yerobeam, Yehova a ta a loma muto̱ped’a mudī mō̱ ńa Yuda o bīse̱ ni kiṅ’a Israel ni to̱bi jowe̱ la mbale̱ mwe̱ndi ma bekaisedi ma ngińa ńasam. Nu muto̱ped’a mudī ńa sibise̱ la ńolo a ta a bīse̱ mwe̱ndi ma Yehova ná te̱ite̱i, na Yehova a tata mūt’ao na malinga ma Yerobeam.—1 Ki. 13:1-10.

² Ke̱ a ni timba, na mudun a moto mō̱ nu ta nu ja be̱be̱ na Bete̱l a busea mo̱ epańpań o ngea. Na nu mudun a moto a kwalane̱ mo̱ ná e nde muto̱ped’a mudī ńa Yehova. A wo̱ndi y’eso̱mb’a moto ná e kwe̱me̱ byanedi e kusanno̱ Yehova ná “o si da da to̱ ńo̱ madiba o [Israel]” na “o si timbea pe̱ to̱ o ngea o wuno̱.” Yehova a si bwane̱ mo̱ muńe̱nge̱. Ombusa ponda, ke̱ muto̱ped’a mudī ńa Yehova a ni timba, a dongame̱ne̱ ngila o ngea, na mo̱ e bwa mo̱.—1 Ki. 13:11-24.

³ Ońola nje muto̱ped’a mudī nu se̱le̱ be̱ sibise̱ la ńolo a lombitane̱no̱ o wala na mudun a moto ńa mawo̱ndo̱n e? Bibe̱l ńe pī o di to̱ti. Nde ye ná e be̱ ná a dimbedi ná bambam ná a ta angame̱n “dangwa na sibise̱ la ńolo oboso ba Loba.” (Langa Mika 6:8.) O Bibe̱l, eyal’a dangwa na Loba e bambe̱  nde jo̱nge̱le̱ la lakisane̱ mo̱, la sue̱le̱ doi lao la byanedi lāsam, na bupe̱ pe̱ bediedi bao. Moto ńe sibise̱ la ńolo a bi bwambwam ná e ná a kwala na Tet’ao ńa ngum na ńa ndolo o to̱ njika ponda, ná angame̱n pe̱ bola nika ponda ye̱se̱. Muto̱ped’a mudī a ta angame̱n baise̱ Yehova ná a bate tele̱ye̱ mo̱ byanedi a bolino̱ mo̱, nde Bibe̱l e si makwala ná a boli nika. Ponda iwo̱ e yo̱ki po̱ye̱ biso̱ ná di no̱nge bedomsedi be ndutu, esibe̱ biso̱ bia nje bola ná te̱ite̱i. Wasa la bediedi ba Yehova na sibise̱ la ńolo di meka biso̱ ná di si bola mawuse̱ mande̱ne̱.

4. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

⁴ Je̱n o jokwa di se̱le̱ na din ońola nje sibise̱ la ńolo jeno̱ mweńa ońola Kriste̱n na nje nika e mapulano̱ kwala. Njika bete̱medi bō̱ be ná be we̱le̱ sibise̱ lasu la ńolo o kekise̱ e? Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di sa yen ede̱mo e to̱ndo̱be̱, ná di tike be̱ne̱ sibise̱ la ńolo to̱ e be̱ nde owas’a mińakisan e? Ná jalabe̱ min myuedi, di mala jombwea bete̱medi belalo bō̱ ba ponda te̱ be ná be we̱le̱ sibise̱ la ńolo o kekise̱, di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ dibie̱ o bete̱medi te̱.—Min. 11:2.

5, 6. Ne̱ni Barsilai a lee̱le̱no̱ sibise̱ la ńolo e?

⁵ Mawengisan ma mombweye̱ bete̱medi basu ba longe̱ to̱so̱ m’bē̱ masu me ná ma we̱le̱ sibise̱ lasu la ńolo o kekise̱. Ponda David a baise̱no̱ mudun a moto ńa 80 ma mbu Barsilai ná emeye o po̱ ja o ndabo a kiṅe̱, Barsilai a langi nika k’edube ende̱ne̱. Emea te̱ bebeledi ba David nik’e wusa tindea mo̱ epolo o benga bwane̱ mundenge ma kiṅe̱ muńe̱nge̱. Nde, Barsilai a bangi. Ońola nje e? Ońolana a ta a máduna, a langwedi nde David ná a si mapula be̱ kiṅe̱ mūna. Na Barsilai a kwala ná Kimham, ńena pondapo̱ nu ta nde mun’ao mō̱, a no̱nge epol’ao.—2 Sam. 19:31-37.

⁶ Sibise̱ la ńolo longwane̱ Barsilai o no̱ngo̱ bedomsedi ba dibie̱. A si bangi bebeledi ba David ońolana e̱n na mo̱me̱ne̱ ná a si dongame̱n o bambe̱ mu m’bē̱ to̱so̱ ońolana a ta a pula bwane̱ longe̱ la pī muńe̱nge̱ o mińa mao misukan. Embi nde moyo mao emea pe̱ ná bete̱medi bao be mátukwa. A si ta a pula bata bambe̱ m’bē̱ mu buki ngud’ao. (Langa Galatia 6:4, 5.) Di te̱se̱ te̱ mulema o wasa epolo yāsam, edube, to̱so̱ dina, nika e mawana nde buka te̱ mukubo, na mudī ma penda; boso̱lo̱ pe̱ na mo̱ m’baka. (Gal. 5:26) Nde, sibise̱ la ńolo di mongwane̱ be̱se̱ o lata ngudi na miwe̱n mabu o sesa Loba na bola pe̱ nje ye bwam o jongwane̱ bane̱.—1 Kor. 10:31.

7, 8. Ne̱ni sibise̱ la ńolo di mongwane̱no̱ ná di si lakisane̱ biso̱me̱ne̱ e?

⁷ M’bē̱ munde̱ne̱ mu mawana o ponda ye̱se̱ doi la byanedi dinde̱ne̱, nika ńe ná e we̱le̱ sibise̱ lasu la ńolo o kekise̱. Ponda Nehemia a sengino̱ ońola ndenge̱ bato ba tano̱ ba taka o Yerusalem, a kane̱ Yehova na iwiye̱. (Neh. 1:4, 11) Jongwane̱ la Yehova di po̱i nde ponda Kiṅe̱ Artasasta a te̱se̱no̱ Nehemia go̱bina ekombo. Nde to̱na edub’ao ende̱ne̱, m’bwaṅ mao, na doi lao la byanedi dinde̱ne̱, Nehemia a si lakisane̱ dibie̱ lao, bia lao la bola, to̱ ngud’ao. A tiki nde dangwa na Loba. A benga langa Mbend’a Loba buńa te̱ o wasa bediedi ba Yehova. (Neh. 8:1, 8, 9) Nehemia a si tuse̱ bane̱; o diwengisan, a bolane̱ ngud’ao na mabe̱ne̱ mao o bolea babo̱.—Neh. 5:14-19.

⁸ Eyembilan a Nehemia e malee̱le̱ ne̱ni sibise̱ la ńolo jeno̱ ná jongwane̱ biso̱ ná di si lakisane̱ biso̱me̱ne̱ ke̱ m’bē̱ masu mu tuko to̱so̱ ke̱ di bati kusa mupe̱pe̱. Mutudu a lakisane̱ te̱ dibie̱ lao la mo̱me̱ne̱ e ná  a botea jombwea mambo ma mwemba esibe̱ mo̱ kane̱ Yehova. Bape̱pe̱ be nde ná ba se̱le̱ no̱ngo̱ bedomsedi denge̱ ba makane̱ Yehova ná a namse̱ bedomsedi babu. Mo̱ nika nde ńe be̱ la sibise̱ la ńolo e? Moto ńe sibise̱ la ńolo o ponda ye̱se̱ a bi epol’ao oboso ba Loba na m’bē̱ mao o mwemba ma Loba. Seto̱ ngud’asu na dibie̱ lasu nde be mweńa. Di no̱nge jangame̱ye̱ ná di si lakisane̱ biso̱me̱ne̱, sepo̱n ke̱ je oteten a bete̱medi bō̱ di ko̱lo̱ngo̱ne̱no̱, to̱so̱ mitakisan. (Langa Minia 3:5, 6.) Ka bō̱ bena be belongi ba ndabo a Loba, di mokwa ne̱ni londise̱ m’bē̱ masu o ndabo a mbia na o mwemba o mulopo ma wasa edube to̱so̱ jase̱ biso̱me̱ne̱ omo̱ń a bane̱.—1 Tim. 3:15.

9, 10. Ne̱ni sibise̱ la ńolo di mongwane̱no̱ biso̱ o lembe̱ misan mi si te̱nge̱n e?

⁹ Ye ná e be̱ biso̱ ndutu o jalea ńolo ke̱ e po̱i ná di lembe̱ misan mi si te̱nge̱n. Hana a ta be̱ ea mbembe ońolana mbań ao Penina a ta be̱ a kumwa mo̱ ponda te̱. Hana a ta ewombe̱, nde mom’ao a ta a to̱ndo̱ mo̱. Buńa bō̱ ke̱ e o kane̱ o tempe̱l, na Prisi Ninde̱ne̱ Eli a sa mo̱ esibe̱ njo̱m ná a so̱ki. Dutea te̱ nika! Nde to̱ na man me̱se̱, Hana a ta alea mo̱me̱ne̱ na sibise̱ la ńolo, alabe̱ pe̱ Eli n’edube. Muka mao mu matape̱ mulema mu kombabe̱ o Bibe̱l. Mu londi na byala ba dube̱, ba musesako, na ba masoma.—1 Sam. 1:5-7, 12-16; 2:1-10.

¹⁰ Sibise̱ la ńolo je pe̱ ná jongwane̱ biso̱ o “bukane̱ bobe bwam.” (Rom. 12:21) Longe̱ o nin was’a Satan le ndutu ponda iwo̱, jangame̱n pe̱ o we̱ ná bedangwedi ba babobe be seńse̱ biso̱ milema. (Mye. 37:1) Ponda iwo̱ pe̱ myambo mi po̱i te̱ oteten a bonasango to̱so̱ bonańango, nika ńe ná e bwesane̱ ndutu ninde̱ne̱. Moto ńe sibise̱ la ńolo a me̱nde̱ so̱ jembilane̱ Yesu. “Niponda a loabe̱no̱,” Bibe̱l e makwala ná, “a si timbise̱ lou . . . , nde a bake̱ nde me̱se̱ o dia la nu nu makaise̱ ka ni te̱m.” (1 Pet. 2:23) Yesu a ta a bia ná  Yehova nde a makune̱. (Rom. 12:19) Kriste̱n pe̱ yomabe̱le̱ mulemlem o be̱ sibise̱ la ńolo, ná ba si “timbise̱le̱ bobe ońola bobe.”—1 Pet. 3:8, 9.

11, 12. (a) Ne̱ni sibise̱ la ńolo di mongwane̱no̱ biso̱ o lembe̱ musesako mu tombi moyo e? (b) Ne̱ni sibise̱ la ńolo jangame̱nno̱ die̱le̱ mpo̱so̱ko masu ma mbo̱ti na po̱ngo̱ la mulopo name̱ne̱ pe̱ na bedangwedi basu e?

¹¹ Musesako mu tombi moyo mwe ná mu we̱le̱ sibise̱ lasu la ńolo o kekise̱. Jombweye te̱ ne̱ni Este̱r a lee̱le̱no̱ ede̱mo ponda mambo mate̱le̱no̱ o mbad’a betańsedi. A ta a do̱lo̱ bwambi, a londa pe̱ na mambo ma tiki ma dibongo la longe̱ mbu mō̱. A ta a dingabe̱le̱ buńa te̱ na jita la ngo̱nded’a bito ya bekombo be̱se̱ be ta owas’a byanedi ba Persia yena i ta i pula o do̱lisane̱ kiṅe̱. Nde a tiki be̱ pī n’edube. To̱ ombusa kiṅe̱ po̱so̱ mo̱ o be̱ munj’ao a si timbi kumba to̱so̱ jase̱ ńolo.—Este̱r 2:9, 12, 15, 17.

¹² Sibise̱ la ńolo di mongwane̱ biso̱ ponda ye̱se̱ o bo̱to̱, po̱ngo̱ mulopo, na jalea pe̱ biso̱me̱ne̱ o mbad’ede̱mo na ńe edube. Di me̱ne̱ ná di mado̱lisane̱ nde bato seto̱ na kumba to̱so̱ na bebo̱tedi ba iso̱n nde ke̱ di lee̱le̱ “mudī ma sao na ma pī.” (Langa 1 Petro 3:3, 4; Yer. 9:23, 24) Kumb’a mulema masu e me̱nde̱ te̱nge̱ nde je̱ne̱ne̱ o beboledi basu. Je ná di bola ná bato be̱ne̱ k’eyembilan ná di be̱n beto̱ti ba tobotobo, so̱ṅtane̱ dinde̱ne̱, to̱so̱ mulatako ma tobotobo na bonasango ba mano̱nge̱ bedomsedi. To̱so̱ je ná di tele̱ye̱ mambo mbadi ni mawaneye̱ biso̱ mo̱me̱ne̱ mō̱ edube, e be̱ nde biana bane̱ bonasango ba si boli labu jo̱nge̱le̱ to̱ we̱le̱ dia ná di lambo di bolabe̱. Yesu a boli pe̱te̱ eyembilan a bwam ninka ná, o dongo dinde̱ne̱ la nje a kwalino̱, a timbise̱le̱ nde byala to̱so̱ byembilan ba Betiledi ba Bonahebe̱r. A to̱pi nde o ni mbadi na sibise̱ la ńolo ná ba ba ta ba sengane̱ mo̱ ba bie ná nje a kwalino̱ e wu nde na Yehova nde seto̱ na dibie̱ lao la mo̱me̱ne̱.—Yohane 8:28.

13, 14. Ne̱ni sibise̱ la ńolo di mongwane̱no̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e?

¹³ Kekise̱ dipe̱pe̱ la sibise̱ la ńolo le nde ná di po̱ ke̱ di mábo̱le̱ no̱ngo̱ bedomsedi. Ni ponda ńamuloloma Paulo a tano̱ o Kaisarea, muto̱ped’a mudī Agabo a ta a kwalane̱ mo̱ ná alo te̱ o Yerusalem, a me̱nde̱ sukan damabe̱le̱. E ná to̱ mo̱me̱ne̱ a bwabe̱. Bonasango ba bo bo̱ngo̱, ba so̱so̱me̱ye̱ Paulo ná a s’ala. Nde Paulo a si sengane̱ babo̱. A si ta pe̱ to̱ a lakisane̱ mo̱me̱ne̱ buka moyo, to̱ soasoane̱ na bo̱ngo̱. A ta a be̱ne̱ne̱ Yehova lakisane̱ di bo̱le̱, a le̱le̱me̱ pe̱ o londise̱ m’bē̱ mao mbom, to̱ e be̱ nde we̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ pula ná ale. Bonasango ba sengino̱ nika, na sibise̱ la ńolo, bese̱le̱ yua jo̱nge̱le̱ lao la wala o Yerusalem.—Bebolo 21:10-14.

¹⁴ Sibise̱ la ńolo je pe̱ ná jongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam to̱ e be̱ nde ná di si bi ná te̱ite̱i ne̱ni mambo ma me̱nde̱no̱ be̱, to̱ be̱ne̱ ngudi o yue̱le̱ mo̱. K’eyembilan, di botedi te̱ ebol’a ponda mususu, ne̱ni e me̱nde̱no̱ be̱ ke̱ diboa di po̱i e? Ke̱ bayedi basu ba máno̱nge̱ mimbu ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ e? Ne̱ni di me̱nde̱no̱ bongwa biso̱me̱ne̱ o mińa masu ma bodun e? Jita la muka to̱ diwo̱ to̱ muwaso ba titi ná ba bola jalabe̱ di londi o myuedi ka min. (Mul. 8:16, 17) Lakisane̱ di be̱ne̱nno̱ Yehova di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ seto̱ buka te̱ o jemba nde na o jemea pe̱ myoyo masu. Ombusa po̱ngo̱ muwaso, na baise̱ jongwane̱ la bane̱, na kane̱ pe̱ o kusa bediedi ba Loba, di dangweye o  ngea mudī musangi mweno̱ o die̱le̱ biso̱. (Langa Mulangwedi 11:4-6.) Nika e mabola Yehova lambo eno̱ ná a namse̱, to̱so̱ e ná na muyao a die̱le̱ biso̱ o bupe̱ lambo dipe̱pe̱.—Minia. 16:3, 9.

15. Ne̱ni dutea o bede̱mo ba Yehova na o epol’ao yāsam ba mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ sibise̱ la ńolo e?

¹⁵ Kana sibise̱ la ńolo di mawanano̱ jita la tombwane̱, ne̱ni so̱ jeno̱ ná di sa mo̱ nate̱na mo̱me̱ne̱ o dime̱ne̱ dinde̱ne̱ e? Jombweye mbadi ine̱i. Ńaboso, di me̱nde̱ nde sa sibise̱ la ńolo dinde̱ne̱ na bo̱ngo̱ ba Loba ke̱ di dutedi o bede̱mo bao bende̱ne̱ n’epol’ao yāsam. (Yes. 8:13) Di si dimbea ná je nde o dangwa na Loba la Ngum, seto̱ na ange̱l to̱so̱ na moto. Di bia la nika di me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o ‘sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a dia la ngum la Loba.’—1 Pet. 5:6.

16. Ne̱ni dutea o ndol’a Loba di me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ sibise̱ la ńolo e?

¹⁶ Ni londe̱ iba, dutea o ndol’a Yehova di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o sa sibise̱ la ńolo. Ńamuloloma Paulo a tili ná Yehova a boli belongi ba ńol’a moto be sibisabe̱ edube, “edube buka bene̱.” (1 Kor. 12:23, 24) Mulemlem pe̱ nde Yehova a mombweano̱ mō̱ ńasu te̱, to̱na myoyo di be̱nno̱. A si malangisane̱ biso̱ na bane̱ to̱so̱ sumwane̱ biso̱ ndol’ao ke̱ di wusi. Ońola ndol’a Yehova nde jeno̱ ná di be̱ mbo̱le̱ to̱ e be̱ nde owe̱ni jeno̱ o bolea mo̱ o bebokedi bao.

17. Ne̱ni jombwea la son a lambo la bwam bane̱ ba be̱nno̱ di me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ e?

¹⁷ Ni londe̱ ilalo, di me̱nde̱ bata bwane̱ m’bē̱ masu muńe̱nge̱ o ebol’a Yehova yete̱na, jembilane̱ Loba lasu, ná di wase so̱ son a lambo la bwam bane̱ ba be̱nno̱. O mulopo ma wasa so̱ne̱ babo̱ diwuse̱ to̱so̱ pale̱ babo̱ mbasan o ponda ye̱se̱ ná biso̱ nde di bole, di me̱nde̱ nde o so̱ ná na sibise̱ la ńolo ponda iwo̱ je o wasa malea ma bane̱ na we̱le̱ pe̱ mo̱nge̱le̱ mabu o ebolo. (Min. 13:10) Di me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱ mwemba na babo̱ ke̱ ba kusi beto̱ti. Di me̱nde̱ pe̱ sesa Yehova o je̱ne̱ ne̱ni a manamse̱no̱ “bonasango [asu] o mundi ma wase.”—1 Pet. 5:9.

18. Ne̱ni jeno̱ ná jokwe̱le̱ doi lasu la mulema o to̱ndo̱ bedangwedi ba ko̱nji be do̱lisan Loba e?

¹⁸ Ni londe̱ ine̱i, di me̱nde̱ bata be̱ne̱ne̱ biso̱me̱ne̱ edube na to̱ndo̱ pe̱ bedangwedi be ko̱nji ke̱ jokwe̱le̱ doi lasu la mulema bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. Na sibise̱ la ńolo, di me̱nde̱ jokwa je̱ne̱ mambo ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ mo̱ ná tongwea na nika di be̱ne̱ dibie̱. Je ná jokwe̱le̱ doi lasu la mulema son na son tongwea na jokwa la Bibe̱l la ponda na ponda te̱, muka, na we̱le̱ pe̱ nje di mokwano̱ o ebolo. (1 Tim. 1:5) Di mokwa pe̱ o bola bane̱ epol’a boso. Di boli te̱ lasu dongo, Yehova a kakane̱ ná a me̱nde̱ ‘timbise̱ biso̱ ná ko̱iko̱i,’ ongwane̱ biso̱ o sa sibise̱ la ńolo na bene̱ bede̱mo be do̱lisan mo̱.—1 Pet. 5:10.

19. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o tika be̱ne̱ sibise̱ la ńolo nate̱n’o bwindea e?

¹⁹ Ońola eboled’a kumba ewo̱ na mune muto̱ped’a mudī ńa Yuda nu si baṅabe̱ dina a bo̱lo̱ne̱ longe̱ na mulatako ma bwam na Loba. Na mbale̱, je ná di tika be̱ne̱ sibise̱ la ńolo to̱ e be̱ nde owas’a makekisan. Bajemea ba se̱le̱ na biso̱ na basibise̱ mańolo ba nin pond’asu ba lee̱le̱ ná nika ńe ná e we̱le̱ bolane̱. Etum te̱ di madangwano̱ na Loba, sibise̱ lasu la ńolo pe̱ di mabata nde be̱ bonde̱ne̱. (Min. 8:13) E be̱ to̱ njik’epolo di be̱nno̱ tatan, dangwa na Yehova le nde eto̱t’a betańsedi na e buki be̱se̱. We̱le̱ y’edube tiki, o benge pe̱ we̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱ ná o dangwe na sibise̱ la ńolo oboso ba Yehova o bwindea.