Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Nghee to dulu okuninga omatokolo opandunge fimbo u li omunyasha

Nghee to dulu okuninga omatokolo opandunge fimbo u li omunyasha

Ovamati nye noukadona, tangeni edina lOmwene.’ — EPS. 148:12, 13.

1. Ovanyasha Ovakriste vahapu otava hafele eemhito ditunhula dilipi?

OTU LI pefimbo lididilikwedi neenghono. Ovanhu omamiliyona vomoiwana aishe otava mbobolokele kelongelokalunga lashili inashi monika nale mondjokonona. (Eh. 7:9, 10) Ovanyasha vahapu otava hafele oimoniwa itunhula eshi tava kwafele vamwe va ude ko oshili yOmbibeli oyo tai xupifa eemwenyo. (Eh. 22:17) Ovanyasha vamwe ohava ningi omakonakonombibeli, tava kwafele ovanhu va xwepopaleke onghedi yavo yokukalamwenyo. Vamwe natango ohava ka udifa onghundana iwa nouladi moitukulwa omo hamu popiwa omalaka oshinailongo. (Eps. 110:3; Jes. 52:7) Mbela ongahelipi to dulu okuhafela okukufa ombinga nouladi moilonga oyo tai longwa koshiwana shaJehova?

2. Oshihopaenenwa shaTimoteus otashi ulike ngahelipi kutya Jehova okwa halelela okulineekelela ovanyasha oinakuwanifwa? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

2 U li omunyasha, oto dulu okuninga omatokolo oo lwanima tae ke ku yeululila eemhito dihafifa moilonga yaKalunga. Pashihopaenenwa, Timoteus wokuListra okwa li a ninga omatokolo opandunge oo e ke mu pefa oshilonga shoutumwa, tashi dulika fimbo a li e li pokuwanifa omido 20 ile 20 nasha. (Oil. 16:1-3) Osha fa shi li ngaha kutya Paulus okwa ka fiya po ashike eongalo lokuTessalonika olo opo la li la totwa konima yeemwedi donhumba eshi omapataneko onyanya oo a li a ningwa e mu fininika. Onghee hano, Paulus okwa li e lineekelela omunyasha Timoteus oshilonga shokushuna kuTessalonika opo a ka pameke ovamwatate. (Oil. 17:5-15; 1 Tes. 3:1, 2, 6) Diladila ashike nghee Timoteus  a li e udite eshi a li a pewa oshinakuwanifwa osho!

ETOKOLO LOYE OLO LA FIMANENENA

3. Etokolo la fimanenena monghalamwenyo lilipi to dulu okuninga, nonaini tali dulu okuningwa?

3 Efimbo lounyasha olo efimbo lokuninga omatokolo a fimanenena. Ndele etokolo lokulongela Jehova olo ashike la fimanenena li dule aeshe oo to dulu okuninga. Onaini mbela etokolo olo li na okuningwa? Jehova okwa ti: “Dimbulukwa Omushiti woye momafiku ounyasha woye.” (Omuud. 12:1) Onghedi ya denga mbada omo to dulu ‘okudimbuluka’ Jehova oyo oku mu longela pauyadi. (Deut. 10:12) Etokolo loye lokulongela Kalunga nomutima aushe olo etokolo la fimanenena olo to dulu okuninga, notali ka wilika onakwiiwa yoye aishe. — Eps. 71:5.

4. Kakele kokuninga etokolo lokulongela Jehova, omatokolo vali amwe elipi monghalamwenyo taa ka kuma okulongela kwoye Jehova?

4 Oshoshili kutya etokolo loye lokulongela Jehova halo alike tali ka kuma onakwiiwa yoye. Pashihopaenenwa, otashi dulika yo u diladile shi na sha nongeenge oto ka hombola ile oto ka hombolwa, olyelye to ka hombola naye nongahelipi to ke lifila oshisho painiwe. Oo omatokolo a fimana, ndele oshi li pandunge okutokola tete ngeenge owa hala okulongela Jehova pauyadi ngaashi tashi dulika ile hasho. (Deut. 30:19, 20) Omolwashike mbela? Omolwaashi omatokolo oo okwa pambafana. Etokolo olo to ningi li na sha nohombo nosho yo noilonga otali ka kuma onghedi yoye yokulongela Kalunga. (Yelekanifa naLukas 14:16-20.) Sha faafana, ehalo loye lokulongela Kalunga otali ka kuma etokolo loye li na sha nohombo nosho yo oilonga. Onghee hano, ninga tete etokolo laasho shiwa unene ile tu tye sha fimanenena. — Fil. 1:10.

OTO KA LONGIFA NGAHELIPI EFIMBO LOYE LOUNYASHA?

5, 6. Hokolola oshimoniwa osho tashi ulike nghee okuninga omatokolo e li mondjila taku dulu okweetifa oimoniwa iwa lwanima. (Tala yo oshitukulwa moshifo eshi, shi na oshipalanyole, “Ehoololo olo nda li nda ninga fimbo nda li okaana.”)

5 Ngeenge owa tokola okulongela Kalunga, oto dulu okukonakona kutya oshike a hala u ninge, opo nee to tokola kutya oto ke mu longela ngahelipi. Omumwatate umwe Omujapani okwa ti: “Eshi nda li ndi na omido 14 onda li nda ya momapya nomumwatate omukulunhuongalo oo a li a didilika kutya kanda li handi hafele oukalele. Okwa li a lombwela nge newi litala a ti: ‘Yuichiro, inda keumbo ndele to kala omutumba u diladile nawa kwaasho Jehova e ku ningila.’ Onda li nda ninga ngaashi a lombwela nge. Onda ka kala handi diladila nokwiilikana oule womafiku onhumba. Oikala yange oya ka enda tai lunduluka kanini nakanini. Moule wefimbo lixupi, onda ka hovela okuhafela okulongela Jehova. Onda li handi hafele okulesha kombinga yovatumwa nonda ka hovela okudiladila shi na sha nokulongela Kalunga pauyadi.”

6 Yuichiro okwa twikila ko a ti: “Onda li nda hovela okuninga omatokolo oo fiku limwe taa ka kwafela nge ndi longele Jehova kondje yomafuta. Pashihopaenenwa, onda li nda tokola okulihonga Oshiingilisha. Eshi nda mana ofikola, onda li nda hoolola oilonga yetatafiku yokuhonga Oshiingilisha opo ndi dule okukokola ondjila. Eshi nda li ndi na omido 20, onda li nda hovela okulihonga Oshimongolia nonda li nda talela po ongudu yovaudifi ovapopi velaka lOshimongolia. Konima yomido 2, mo 2007 onda li nda talela po Mongolia. Onda li nda ya moukalele novakokolindjila vamwe nonda mona kutya ovanhu vahapu otava kongo oshili, opo nee onda li nda hala okutembukila ko ndi ka kwafele. Okudja opo, onda li nda shuna koJapan opo ndi ka ninge omalongekido. Onda kala handi kokola ondjila moMongolia okudja muAprili 2008. Onghalamwenyo yamo kaipu, ashike ovanhu otava tambula ko onghundana iwa, nohandi va kwafele va ehene popepi naJehova. Ondi wete kutya osho nda hoolola osha denga mbada monghalamwenyo yange.”

7. Omatokolo elipi tu na okuninga kufye vene, na Moses okwe tu tulila po oshihopaenenwa shilipi?

7 Keshe umwe oku na okuninga omatokolo kuye mwene e na sha nanghee ta ka longifa onghalamwenyo yaye e li Ondombwedi yaJehova. (Jos. 24:15) Itatu dulu oku ku lombwela u hombole ile uha hombolwe, ou tamu hombola naye ile oilonga  oyo u na okutambula ko. Mbela oto ka hoolola ngoo oilonga oyo tai pula edeulo linini? Ovanyasha vamwe Ovakriste omu li momikunda da hepa, ofimbo vamwe mu li moilando ya punapala. Mounyuni aushe omu li mo yo mu na omaukwatya, okudula, owino, eitavelo nohokwe moinima ya yoolokafana. Otashi dulika mu li meenghalo da yoolokafana ngaashi ashike ovanyasha Ovaheberi vomuEgipti shonale va li meenghalo da yooloka ko kwaado domunyasha Moses. Moses okwa li ta hafele omauwa aeshe omombala, ofimbo Ovaheberi vakwao va li ovapika. (Ex. 1:13, 14; Oil. 7:21, 22) Ndele ngaashi nye, navo ova li pefimbo lididilikwedi neenghono. (Ex. 19:4-6) Keshe umwe okwa li e na okutokola kutya ota ka longifa ngahelipi onghalamwenyo yaye. Moses okwa li a ninga etokolo li li mondjila. —Lesha Ovaheberi 11:24-27.

8. Ekwafo lilipi ovanyasha ovo tava konakona omatokolo avo monghalamwenyo tava dulu okumona?

8 Jehova ote ku kwafele u ninge omatokolo e li pandunge pefimbo lounyasha woye. Oha yandje omayele e li pamafinamhango oo to dulu okutula moilonga meenghalo doye de likalekelwa. (Eps. 32:8) Shikwao vali, ovadali ovaitaveli nosho yo ovakulunhuongalo otava dulu oku ku kwafela u dilonge kunghee to dulu okutula moilonga omafinamhango oo. (Omayel. 1:8, 9) Natu ka kundafaneni omafinamhango Ombibeli opehovelo atatu oo taa dulu oku ku kwafela u ninge omatokolo e li pandunge oo taa ka kuma onakwiiwa yoye monghedi oyo tai ku etele ouwa.

OMAFINAMHANGO OMBIBELI ATATU OO E NA OKU MU WILIKA

9. (a) Ongahelipi Jehova e tu pa emanguluko lokuninga omatokolo? (b) ‘Okukonga tete Ouhamba’ ohaku yandje eemhito dilipi?

9 Kongeni tete Ouhamba waKalunga nouyuki waye. (Lesha Mateus 6:19-21, 24-26, 31-34.) Jehova okwe tu pa emanguluko lokuninga omatokolo. Ina popya kutya otu na okulongifa efimbo li fike peni lounyasha wetu moilonga yokuudifa Ouhamba. Ashike Jesus okwe tu pa efinamhango olo tali tu kwafele tu konge Ouhamba tete. Onghedi omo tamu tula moilonga osho a popya otai ke mu pa eemhito mu ulike kutya omu hole Kalunga, omu na ko nasha novanhu vakweni nomu na olupandu li na sha neteelelo lomwenyo waalushe. Eshi tamu diladila shi na sha nohombo nosho yo oilonga, lipuleni kutya: ‘Mbela etokolo eli otali ka ningifa nge ndi kale handi lipula unene neemhumbwe dange doinima yopamaliko ile otali ka kwafela nge ngoo ndi ulike ouladi u na sha nOuhamba waKalunga nouyuki waye?’

10. Oshike sha li sha ningifa Jesus a kale a hafa, nomatokolo elipi tae ke mu etela ehafo mu li ovanyasha?

10 Mona ehafo olo hali di mokuyakula vamwe. (Lesha Oilonga 20:20, 21, 24, 35.) Jesus okwe tu honga pahole efinamhango olo la fimanenena monghalamwenyo. Jesus okwa li a hafa neenghono monghalamwenyo yaye molwaashi okwa li ha longo ehalo laXe ndele halaye mwene. Okwa li ha kala a hafa eshi ovalininipiki tava tambula ko onghundana iwa. (Luk. 10:21; Joh. 4:34) Nanye otashi dulika mwa mona nale ehafo olo hali di mokukwafela vamwe. Ngeenge omwa ningi omatokola a fimanenena monghalamwenyo a kanghamena komafinamhango oo Jesus a honga, nopehe na omalimbililo otamu ka kala mwa hafa notamu ka hafifa yo Jehova. — Omayel. 27:11.

11. Omolwashike Baruk a li a kanifa ehafo laye, nomayele elipi Jehova a li e mu pa?

11 Ehafo linene ohali di mokulongela Jehova. (Omayel. 16:20) Hamushanga waJeremia wedina Baruk otashi dulika a li a dimbwa oshinima osho. Opa li efimbo limwe eshi a li ita hafele vali oilonga yaJehova. Jehova okwa li e mu lombwela ta ti: “Ove oto lihalele oinima inene? Ino i lihalela. Osheshi tala, ombelela keshe Ame ohandi i etele omupya, . . . Ndelenee ove ohandi ku pe omwenyo woye oshihakanwa, keshe apa to i.” (Jer. 45:3, 5) Mbela oto diladila kutya ngeno oshike sha ka hafifa Baruk, okulikongela oinima inene ile okuxupa pehanauno laJerusalem e li omupiya waKalunga omudiinini? — Jak. 1:12.

12. Etokolo lilipi la kwafela Ramiro a kale e na onghalamwenyo ihafifa?

12 Omumwatate umwe oo a mona ehafo mokuyakula vamwe oRamiro. Okwa ti: “Onda dja  moukwaneumbo wa hepa oo hau di momukunda u li keemhunda daAndes. Eshi omukulu wange womumati a li a hala okufutila nge kounivesiti, osha li lela omhito iwa. Ashike onda hangwa opo nda ninginifwa ndi li Ondombwedi yaJehova nonda li nda pulwa komukokolindjila umwe tu ka udife naye mokadoolopa konhumba. Onda li nda ya naye, handi lihongo okukulula ndele handi toto po okakululilo opo ndi likwafe painiwe. Eshi twa pula ovanhu ngeenge ohatu dulu oku va honga Ombibeli, vahapu ova li ve shi tambula ko nolupandu. Lwanima, onda li nda waimina eongalo opo ashike la li la totwa nohali popi elaka lange loshidalelwamo. Onda kala moilonga yefimbo li yadi paife oule womido 10. Kape na vali eifano limwe ngeno la dula okweetela nge ehafo ngaashi olo nda mona mokukwafela ovanhu ve lihonge onghundana iwa melaka lavo loshidalelwamo.”

Ramiro okwa li a mona ehafo mokulongela Jehova okudja kounyasha waye (Tala okatendo 12)

13. Omolwashike efimbo lounyasha olo unene liwa okuhovela okulongela Jehova pauyadi?

13 Hafela okulongela Jehova fimbo u li omunyasha. (Lesha Omuudifi 12:1.) Ino pumbwa okukala u udite kutya ou na okumona tete oilonga iwa opo u dule nawa okulongela Jehova. Efimbo lounyasha olo unene liwa okuhovela okulongela Jehova pauyadi. Ovanyasha vahapu kave na naanaa oinakuwanifwa ihapu i na sha nomaukwaneumbo nove na oukolele neenghono dokuungaunga noinakuwanifwa oyo i na omashongo. Mbela oshike osho wa hala okuningila Jehova fimbo u li omunyasha? Otashi dulika u na elalakano lokuninga omukokolindjila. Otashi dulika wa hala oku ka udifila koshitukulwa oko haku popiwa elaka loshinailongo. Ile u wete kutya ou na eemhito dokulonga shihapu meongalo leni. Ndele kashi na nee mbudi kutya owe litulila po elakano lashike moilonga yaKalunga, owa pumbwa okulikongela sha shokulikwafa painiwe. Mbela oto ka pumbwa edeulo li fike peni, noto ka hoolola oilonga yoludi lilipi?

LONGIFA OMAFINAMHANGO OMBIBELI U NINGE OMATOKOLO E LI MONDJILA

14. Oshike osho umwe e na okulungamena ngeenge ta ningi eemhangela di na sha nonakwiiwa?

14 Omafinamhango Ombibeli atatu oo twa kundafana otaa dulu oku mu kwafela mu diladile  nawa ngeenge tamu ningi etokolo li na sha noilonga. Nopehe na omalimbililo, ovahongifikola veni ohava kala ve shii kutya openi tapa dumwa oilonga moshitukulwa sheni. Ile otashi dulika pe na ehangano lonhumba lopapangelo olo tali dulu oku ku lombwela kutya oilonga ilipi ya pumbwa ovanhu moshitukulwa ile oku wa hala oku ka udifila. Omauyelele oo haadi keedjo domounyuni otaa dulu okukala ekwafo, ashike lungama. Ovanhu ovo vehe hole Jehova otashi dulika va kendabale okukuna momutima woye ohole yokuhola ounyuni. (1 Joh. 2:15-17) Ngeenge owa yandje elitulemo kwaasho ounyuni tau yandje, otashi dulika shi ku pukife noupu. Lesha Omayeletumbulo 14:15; Jer. 17:9.

15, 16. Olyelye ta dulu oku ku pa omayele a denga mbada e na sha noilonga?

15 Ngeenge ou na ediladilo lokuhoolola oilonga yonhumba, owa pumbwa omayele opandunge. (Omayel. 1:5) Olyelye ta dulu oku ku kwafela u ninge etokolo li na sha noilonga to longifa omafinamhango Ombibeli? Pwilikina kwaasho to lombwelwa kovanhu ovo ve hole Jehova, ve ku hole, ve ku shii nove shii nawa eenghalo doye. Otava dulu oku ku kwafela u talulule okudula kwoye nomalinyengotomheno oye. Otashi dulika osho tave ku lombwele shi ku kwafele u diladilulule kombinga yomalalakano oye. Kashi li tuu enangeko noupuna ngeenge ovadali voye ove hole Jehova! Ovakulunhuongalo vomeongalo leni ovo ve li ovalumenhu va pyokoka pamhepo otava dulu yo oku ku wilika. Shikwao vali, oto dulu okupopya novakokolindjila nosho yo ovapashukili ovaendi. Va pula kutya omolwashike va ninga etokolo lokuya moilonga yefimbo li yadi. Ove shi enda ngahelipi opo va hovele okukokola ondjila nongahelipi have lifile oshisho painiwe? Oukalele wavo owe va kwafela ngahelipi va kale va wanenwa? Omayel. 15:22.

16 Ovo ve ku shii nawa otava dulu oku ku pa omayele opandunge. Pashihopaenenwa, natu tye nee owa hala okweefa ofikola ove u hovele okukokola ondjila molwaashi ashike uhe hole oilonga oidjuu yokofikola. Omunhu oo e ku hole ota dulu okudidilika mo omalinyengotomheno oye ndele te ku kwafele u mone kutya ofikola otai dulu oku ku kwafela u kale iho sholola diva, naao ou li oukwatya wa fimanenena ngeenge owa hala okulongela Jehova pauyadi. Eps. 141:5; Omayel. 6:6-10.

17. Omatokolo elipi tu na okuhenuka?

17 Keshe oo ta longele Jehova ota ka hangwa koiponga yopamhepo oyo ya kwatela mo omanwefemo oo taa dulu oku mu ehenifa kokule naJehova. (1 Kor. 15:33; Kol. 2:8) Ndele oilonga imwe otai dulu okweetifa oiponga yopamhepo shi dulife ikwao. Mbela ope na vamwe vomomudingonoko weni ovo ‘oshikepa yeitavelo lavo ya teka’ konima eshi va hoolola oilonga yonhumba? (1 Tim. 1:19) Oshi li pandunge okuhenuka okuninga omatokolo oo taa tula moshiponga ekwatafano loye naKalunga. —Omayel. 22:3.

TYAPULA OUNYASHA WOYE U LI OMUKRISTE

18, 19. Oshike osho umwe e na okuninga po ngeenge oku wete ehe na natango ehalo lokulongela Jehova?

18 Ngeenge owa kulika ehalo lokulongela Jehova momutima woye, hafela eemhito odo u na u li omunyasha omulongelikalunga. Ninga omatokolo oo tae ku kwafele u hafele okulongela Jehova pefimbo eli litunhula. Eps. 148:12, 13.

19 Oshike u na okuninga ngeenge ou wete uhe na natango ehalo lokulongela Jehova? Ino sholola okutwikila okupameka eitavelo loye. Konima eshi omuyapostoli Paulus a hokolola shi na sha neenghendabala daye dokulalakanena onghedi yokukalamwenyo oyo tai dulu okunangekwa noupuna kuKalunga, okwa shanga ta ti: ‘Ngeenge mu nomadiladilo amwe moshinima shonhumba, naasho otamu ke shi hololelwa kuKalunga. Ndelenee keshe apa twa fikeni, natu endeni mondjila imwe nokukala mediladilo limwe.’ (Fil. 3:15, 16) Twikila okukala ho dilonga kohole yaKalunga nokomayele aye opandunge. Jehova ota dulu oku ku kwafela u ninge omatokolo e li pandunge pefimbo lounyasha woye.