Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

1

Edina laKalunga mOmishangwa dOshiheberi

Edina laKalunga mOmishangwa dOshiheberi

Edina laKalunga meendada dOshiheberi shonale odo da li hadi longifwa fimbo Ovajuda inava ya moukwatwa waBabilon

Edina laKalunga meendada dOshiheberi odo da li hadi longifwa konima eshi Ovajuda va dja moukwatwa waBabilon

Edina laKalunga, olo la li hali shangwa nouwedwa vane, ile tu tye, neendada nhee dOshiheberi יהוה, ola holoka lwoikando hanga 7 000 mOmishangwa dOshiheberi. MOmbibeli yo-New World Translation of the Holy Scriptures, ola shangwa ngaha, “Jehova” (mOshiingilisha, “Jehovah”). Edina olo ola holoka mOmbibeli lwoikando ihapu li dulife omadina makwao. Nonande ovashangi vOmbibeli ova li va longifa omadinafimaneko nomautumbulilo mahapu ngaashi “Omunaenghono adishe,” “Omukombadambada” nosho yo “Omwene,” ngeenge tava popi kombinga yaKalunga, ova li ashike hava longifa edina laye lolela, olo la fikama po meendada nhee dOshiheberi, opo ve mu yoolole mo.

Jehova Kalunga okwa li a nwefa mo ovashangi vOmbibeli va longife edina laye. Pashihopaenenwa, okwa li a nwefa mo omuprofeti Joel a shange ta ti: “Nakeshe tuu ou ta ifana edina [laJehova, NW], ye ota ka xupifwa.” (Joel 2:32) Okwa li yo a nwefa mo omupsalme umwe a shange ta ti: ‘Vo va kale ve shi koneka, nokutya Ove ou to ifanwa Jehova, Oove auke u li po Omukombadambada medu alishe.’ (Epsalme 83:19, yelekanifa novelishe 18 mo-NW.) Edina laKalunga ola holoka nokuli lwoikando 700 lwaapo membo lOmapsalme, olo li na omaimbilo oo a li haa imbwa nokuleshwa koshiwana shaKalunga. Ndele omolwashike edina laKalunga lihe mo momatoloko mahapu Eembibeli? Omolwashike edina laKalunga mOmbibeli yo-New World Translation hali shangwa ngaha, “Jehova”? Edina laKalunga, Jehova, otali ti shike?

Okatukulwa kOmapsalme oo e li momushangwatonywa oo wa hangwa lwopEfuta La Fya, wa shangwa lwopehovelo lefelemudo lotete O.P. Omapsalme oo okwa shangwa neendada dOshiheberi odo da li hadi longifwa unene konima eshi Ovajuda va dja moukwatwa waBabilon, ashike edina laKalunga (ouwedwa vane) ola holoka mo lwoikando meendada dOshiheberi shonale

Omolwashike edina laKalunga lihe mo momatoloko mahapu Eembibeli? Ope na omatomheno e lili noku lili. Pashihopaenenwa, vamwe ove udite kutya Kalunga Omunaenghono adishe ina pumbwa edina le likalekelwa olo tali mu yoolola ko. Vamwe otashi dulika va nwefwa mo konghulunghedi yOvajuda i na sha nokuhenuka okutumbula edina laKalunga, tashi dulika molwaashi va tila oku li shekifa. Vamwe ova itavela kutya molwaashi kape na oo e shii lela kutya edina laKalunga ola li hali tumbulwa ngahelipi, oshixwepo ashike okulongifa omadinafimaneko ngaashi “Omwene” ile “Kalunga.” Ashike oto ka mona kutya omapopyo a tya ngaho kae na ekanghameno lasha ngeenge owa tale komatomheno taa landula:

  • Ovo tava ti kutya Kalunga Omunaenghono adishe ina pumbwa edina le likalekelwa otave lipwililikile oumbangi oo kutya edina laKalunga ola li momashangelo onale eekopi dEendjovo daye, mwa kwatelwa oo a shangwa nokwa kala a diininwa ofimbo nokuli Kristus ine uya kombada yedu. Ngaashi sha popiwa metetekelo, Kalunga oye a li a nwefa mo ovashangi vOmbibeli va longife edina laye lwoikando 7 000 lwaapo. Osho otashi ulike kutya okwa hala tu li shiive notu li longife.

  • Ovatoloki ovo va kufa mo edina laKalunga momatoloko Eembibeli omolwonghulunghedi yOvajuda ova dopa okudidilika mo oushili wa fimanenena. Nonande ovanongo vomishangwa vamwe Ovajuda ova li va anya okutumbula edina laKalunga, inave li kufa mo mOmbibeli. Momishangwatonywa donale odo da hangwa koQumran, popepi nEfuta La Fya, omu na edina olo peenhele dihapu. Ovatoloki vamwe ova dimina kutya edina laKalunga omo la li momashangelo onale, mokuyelifa kutya ove li pingena po nedinafimaneko “OMWENE” la shangwa neenenendada. Ashike natango epulo oli li apa kutya, Omolwashike ovatoloki ovo va pingena po ile va kufa mo edina laKalunga mOmbibeli nopehe na okulipula nasho, ngeenge ove shii kutya otali hangwa momashangelo onale Ombibeli lwoikando omayovi? Olyelye e va pa oufemba wokuninga ngaho? Ovo vene ve shi shii.

  • Ovo tava ti kutya edina laKalunga kali na okulongifwa molwaashi kaku shiivike kutya ola li naanaa hali tumbulwa ngahelipi ohava longifa edina Jesus va manguluka. Ashike ovahongwa vaJesus vomefelemudo lotete ova li hava tumbula edina laye monghedi ya yooloka ko kwaayo Ovakriste vahapu have li tumbula kunena. Ovakriste Ovajuda otashi dulika va li hava tumbula edina Jesus tava ti, Yeshua, ofimbo edinafimaneko “Kristus” va li have li tumbula Mashiach, ile “Messias.” Ovakriste Ovagreka ova li have mu ifana Iesous Khristos, ofimbo Ovakriste Ovalatina va li have mu ifana Iesus Christus. Ovashangi vOmishangwa dopaKriste ova li va nwefwa mo va shange edina laJesus paShigreka, osho tashi ulike kutya Ovakriste vomefelemudo lotete ova li hava shange edina olo momukalo oo wa li wa ikililwa melaka lavo, naasho osha li shi li pandunge. Sha faafana, okomitiye oyo ya toloka o-New World Translation oi udite kutya oshi li pandunge okulongifa edina “Jehova,” nonande onghedi omo la shangwa hayo onghedi omo la li lela hali tumbulwa mOshiheberi shonale.

Omolwashike edina laKalunga mo-New World Translation la shangwa ngaha, “Jehova”? Edina laKalunga ohali shangwa ngaha mOshiheberi, יהוה (YHWH), la fikama po mouwedwa vane. Ngaashi ashike oitya ikwao aishe yomOshiheberi shonale, edina olo kala li hali shangwa noulitumbuli. Ngeenge omunhu a li ta lesha Oshiheberi shonale, okwa li shipu kuye okutula po oulitumbuli ovo tava wapalele po.

Omido eyovi lwaapo konima eshi Omishangwa dOshiheberi da pwa okushangwa, ovahongwanhu Ovajuda ova li va tota po omukalo wokutula oudidiliko koitya, ovo va li hava kwafele omunhu a mone kutya oulitumbuli velipi e na okulongifa ngeenge ta lesha Oshiheberi. Ashike pefimbo opo, Ovajuda vahapu ova hangwa nale va nwefwa mo kediladilo olo kutya osha puka okutumbula edina laKalunga mokule, nomolwaasho ova li have li pingene po nomautumbulilo amwe. Onghee hano, osha fa shi li ngaha kutya eshi va tapa ouwedwa vane ovo ve lile po edina laKalunga, ova li va tapa oulitumbuli vomautumbulilo oo va pingenifa po edina laKalunga ndele tave u mbwange mumwe nouwedwa ile eendada nhee odo di lile po edina laKalunga. Nomolwaasho, oudidiliko vokuleshifa ovo ve li momashangelo a tya ngaho itava kwafele omunhu a shiive nghee edina olo la li hali tumbulwa mOshiheberi. Vamwe otava ti kutya ola li hali tumbulwa taku ti, “Yahweh,” ofimbo vamwe ve na omaetepo amwe e lili. Momushangwatonywa umwe oo wa hangwa lwopEfuta La Fya omu na okatukulwa kaLeviticus kOshigreka omo edina laKalunga la tolokwa lao. Kakele kaasho, ovashangi vOshigreka vonale otava ti otashi dulika la li hali tumbulwa taku ti, Iae, Iabe, nosho yo Iaoue. Ashike itatu dulu okuufa kutya osho la li hali tumbulwa ngaho. Oushili oyoo kutya katu shii nghee ovapiya vaKalunga vonale va li hava tumbula edina laKalunga mOshiheberi. (Genesis 13:4, NW; Exodus 3:15, NW) Ashike otu shii kutya, Kalunga okwa longifa edina laye lwoikando eshi a li ta popi novapiya vaye, vo navo ova li have mu ifana nedina olo, nonokutya ova li have li longifa va manguluka ngeenge tava popi navamwe. — Exodus 6:2, NW; 1 Eehamba 8:23, NW; Epsalme 99:9NW.

Ndele omolwashike mo-New World Translation mwa longifwa edina “Jehova” (mOshiingilisha, “Jehovah”)? Omolwaashi edina olo osho la kala hali tumbulwa ngaho mOshiingilisha okudja nale, nomOshiwambo edina olo ola kala hali longifwa.

Edina laKalunga muGenesis 15:2 metoloko laWilliam Tyndale lomo 1530 lomambo atano otete Ombibeli

Ombibeli yOshiingilisha omo mwa holoka edina laKalunga oshikando shotete oya li etoloko laWilliam Tyndale lomo 1530 lomambo otete atano Ombibeli. Okwa li e li shanga ngaha, “Iehouah.” Mokweendela ko kwefimbo, elaka lOshiingilisha ola enda tali lunduluka, nedina laKalunga ola kala hali shangwa she likolelela kOshiingilisha osho tashi longifwa pefimbo opo. Pashihopaenenwa, mo 1612, Henry Ainsworth okwa li a shanga edina olo ngaha, “Iehovah,” metoloko laye lembo lOmapsalme. Mo 1639, eshi etoloko olo la ka pepalekwa nokupilindwa pamwe nomambo otete atano Ombibeli, edina olo ola li la shangwa ngaha, “Jehovah.” Mo 1901 ovatoloki vOmbibeli yo-American Standard Version ova longifa “Jehovah” keshe opo edina laKalunga la holoka mOmishangwa dOshiheberi.

Eshi omuhongwanhu umwe wOmbibeli a fimana wedina Joseph Bryant Rotherham a pulwa kutya omolwashike a longifa “Jehovah” ponhele yokulongifa “Yahweh,” okwa ti kutya okwa hala okulongifa “omushangelo wedina oo u shiivike nawa (nowa tambulwa ko filufilu) kovaleshi vahapu vOmbibeli.” Mo 1930, omuhongwanhu wedina A. F. Kirkpatrick naye okwa popya oshitwa sha faafana kombinga yokulongifa omushangelo wedina “Jehovah.” Okwa ti: “Ovashiivi veemhango delaka vokunena otava ti kutya oli na okuleshwa Yahveh ile Yahaveh; ashike JEHOVAH olo unene la kala nokulongifwa melaka lOshiingilisha, nonghedi omo li na okutumbulwa naanaa hayo unene ya fimana, ndele eshi sha fimana okukala tu shii kutya olo Edinalela, ndele kali fi ashike edinafimaneko ngaashi ‘Omwene.’”

Edina laKalunga, YHWH, olo la fikama po meendada nhe, otali ti: “Oha ningifa”

Oshityalonga HWH otashi ti: “Okuninga”

Edina Jehova otali ti shike? Edina Jehova ola dja koshityalonga shOshiheberi osho tashi ti “okuninga,” novahongwanhu vahapu otava ti kutya oli li molupe lokuningifa. Onghee hano, paudeko lokomitiye oyo ya toloka o-New World Translation, edina laKalunga otali ti, “Oha ningifa.” Ovahongwanhu ove na omataleko a yoolokafana, nomolwaasho itatu dulu okutya eudeko letu olo ashike li li mondjila. Ashike eityo olo oli li filufilu metwokumwe nonghandangala oyo Jehova ta dana e li Omushiti woinima aishe nOmuwanifi welalakano laye. Ina etifa po ashike eshito noishitwa inaendunge, ndele mokweendela ko kwefimbo ota ende ta yukifa oinima opo ehalo nelalakano laye li wanifwe po.

Onghee hano, eityo ledina Jehova inali ngabekwa keityo loshityalonga, osho sha pambafana nedina laye, osho tashi hangwa muExodus 3:14 (NW) oo ta ti: “Ohandi ka kala osho nda hoolola okukala,” ile “ohandi ka kala osho handi ka kala.” Paulelalela, eendjovo odo inadi fatulula pauyadi edina laKalunga. Ndele ponhele yaasho, otadi holola oukwatya waye wonhumba, tadi ulike kutya oha dulu okudana onghandangala keshe oyo a pumbwa okudana monghalo keshe opo a wanife po elalakano laye. Onghee hano, osha yela kutya edina laJehova ola kwatela mo ediladilo olo, ashike osho hasho ashike sha kwatelwa mo meityo lalo. Ola kwatela mo yo ediladilo olo kutya ota dulu okuningifa eshito laye ile oishitwa yaye i ninge osho a hala opo elalakano laye li wanifwe po.