Eya go dikagare

NA SE HLAMILWE?

Sekwi sa Mpša sa go Dupa

Sekwi sa Mpša sa go Dupa

 Banyakišiši ba hweditše gore dimpša di diriša sekwi sa tšona sa go dupa go tseba mengwaga ya dimpša tše dingwe, go tseba bong bja tšona le go tseba maikwelo a tšona. Le gona dimpša di ka tlwaetšwa go dupa dipomo le di-drugs tšeo di sego molaong. Gantši batho re diriša mahlo go bona le go kwešiša dilo tšeo di diregago kgauswi le rena, eupša dimpša tšona di diriša sekwi sa tšona sa go dupa. Re ka re di bona ka dinko tša tšona.

 Ela hloko: Sekwi sa mpša sa go dupa se bogale kudu go feta sa batho ka makga a fetago a dikete. Go ya ka U.S. National Institute of Standards and Technology, mpša “e kgona go dupa dilo tše itšego tše dinyenyane ka gare ga dilo tše dikgolokgolo. Se se swana le ge o latswa swikiri yeo e ka bago kotara ya teaspoon yeo e tologilego ka letangwaneng la go rutha la go lekana le la di-olympic.”

 Ke ka baka la’ng sekwi sa mpša sa go dupa se phala kgole sa rena?

  •   Nko ya mpša e dula e kolobile, ka baka leo go bonolo go yona gore e kwe menkgo.

  •   Nko ya mpša e na le ditsejana tše pedi tša go tsenya moya, e nngwe e šoma go hema, e nngwe e šoma go dupa. Ge mpša e dupa selo, go tsena moya ka karolong ya nko yeo e nago le sekwi sa go kwa menkgo.

  •   Karolo ya nko ya mpša yeo e šomago go dupa ke ya bogolo bja disekwere senthimithara tše 130 goba go feta moo, mola ya batho e le disekwere senthimithara tše 5 feela.

  •   Mpša e ka ba le disele tše ka bago tše 50 tša go dupa go feta tša rena.

 Dilo tše ka moka ke tšona di dirago mpša gore e kgone go kwa menkgo ya go fapafapana. Ka mohlala, ditsebi tše dingwe di bolela gore rena re ka kgona go kwa monko wa sopo, eupša mpša yona e ka kgona go nkgelela dilo ka moka tšeo di tšhetšwego ka moo sopong.

 Banyakišiši ba mokgatlo wa Pine Street Foundation wa go nyakišiša ka kankere ba re bjoko bja mpša le nko ya yona, di šoma mmogo gore e be “selo seo se kgonago go kwa menkgo go feta sedirišwa le ge e le sefe sa go kwa menkgo.” Boramahlale ba dira didirišwa tšeo re ka rego di swana le dinko tša dimpša, gore di kgone go nkgelela dipomo, dilo tšeo di utswitšwego le malwetši a bjalo ka kankere.

 O nagana eng? Na sekwi sa mpša sa go dupa se bile gona ka go itiragalela? Goba na se hlamilwe?