Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Diruiwa—E-ba le Pono e Leka-lekanego ka Tšona

Diruiwa—E-ba le Pono e Leka-lekanego ka Tšona

Diruiwa—E-ba le Pono e Leka-lekanego ka Tšona

BJALO ka ge go boletšwe pejana, motho o ile a rwešwa boikarabelo bja go hlokomela lefase le diphoofolo tša lona ka moka. Beibele e re: “Tšohle [Modimo] O di bea ka tlase xa ’naô tša xaxwe. Dinku le dikxomo, ka moka xa tšôna, le tšôna ’phôôfôlô tša naxeng, le dinonyana tša xodimo, le dihlapi tša lewatlê.”—Psalme 8:6-8; 115:16.

Tsela yeo batho ba phethagatšago boikarabelo bja bona diphoofolong e bohlokwa. Lentšu la Modimo le re: “Yo boló ó tseba bophelô bya kxomo ya xaxwe.” (Diema 12:10) Ka kgonthe, melao yeo Modimo a e neilego Isiraele e be e gatelela leboelela bohlokwa bja go hlokomela diphoofolo. (Doiteronomio 22:4, 10; 25:4) Tabeng ya go phethagatša boikarabelo bja bona, gantši batho ba ile ba rua diruiwa, le gona ba ile ba ba ba thapiša le tša lešoka gomme le tšona ba di dira diruiwa.—Genesi 1:24.

Lega go le bjalo, ke mo gobotse go gopola gore Beibele e gatelela phapano magareng ga batho le diphoofolo. Batho ke bona bao ba ilego ba bopša ‘ka seswantšho le ka go swana le Modimo,’ e sego diphoofolo. (Genesi 1:26) Le gona gaešita le ge diphoofolo di bopetšwe go phela bophelo bjo bo lekanyeditšwego, batho ba na le tebelelo ya go phela lefaseng ka mo go sa felego. (Genesi 3:22, 23; Psalme 37:29) Jesu Kriste o boletše gore e le gore re tle re thabele “bophelô byo bo sa felexo,” re swanetše go bontšha tumelo le go monya tsebo ka Modimo—e lego dilo tšeo diphoofolo di sa kgonego go di dira. (Johane 3:36; 17:3, bapiša le NW.) Go oketša moo, Beibele e swantšha bao ba sa swanelwego ke tsogo le “diphôôfôlô tše di se naxo thlaoloxanyô, tše di bopetšwexo xo tanywa le xo bolawa.”—2 Petro 2:9-12.

Di Bopetšwe go Hola Batho

Modimo o bopile diphoofolo bakeng sa go hola batho. Diphoofolo di ka ba thuša go dira mediro ya bona gomme e ka ba bagwera goba diruiwa tša bona. Di bile di bontšha lerato la Modimo le bohlale bja gagwe. Ka kgonthe, ke mo go thabišago go bona bobotse bja diphoofolo le go ithuta mo go oketšegilego ka Mmopi go tšwa nyakišišong ya bohlale bja tšona bjo bo makatšago bja tlhago. (Psalme 104:24; Diema 30:24-28; Ba-Roma 1:20) Mohlala o tee feela wa e mentši ya bohlale bjo bjalo o bonagala lefaseng la dikhunkhwane. Selo se se makatšago e le ka kgonthe ke tsela yeo dinose di boledišanago ka yona le go latela ditlhahlo go ya methopong ya dijo—re sa bolele ka tsela yeo di bopago mamapo a tšona a raraganego.

Diphoofolo e ka ba dijo tše di holago batho. Mathomong, Modimo o ile a nea batho dimela feela e le dijo tša bona. Eupša nywageng e fetago e 1 600 ka morago—ka morago ga Meetse-fula a mehleng ya Noage—Modimo o ile a re: “Nyabanyaba ka moka ya tše di phelaxo e bê dijô tša lena; ke Le nea tšohle byalo ka xe ke Le neile dimela tše ditalá.” (Genesi 1:29; 9:3, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Ka baka leo, Modimo o ile a dumelela batho go ja diphoofolo. Go ya ka bohlatse bjo bo lego gona, tumelelo ye e be e le ya go hola batho, gaešita le ge mathomong Modimo a se a ka a akaretša nama e le karolo ya dijo tša batho.

Mathata Mabapi le Diruiwa Lehono

Go theoša le histori, go bonagala e be e le ka sewelo go ba le diruiwa ka gae, gomme se se tšwela pele se le bjalo dikarolong tše dintši tša lefase. Lega go le bjalo, dinakong tša morago bjale ge batho ba be ba hudugela ditoropong gomme ba e-ba le tšhelete e ntši, e ile ya ba mo go tlwaelegilego go ba le diruiwa tša ka ntlong. Se se ile sa baka mathata a itšego dinageng tše di hlabologilego.

Go diruiwa tša lefase tšeo di akanyetšwago go dimilione tše 500, palo e makatšago ya 40 lekgolong goba go feta moo e hwetšwa kua United States. Go na le dimpša tše di ruilwego tše ka bago dimilione tše 59 le dikatse tše di ruilwego tše dimilione tše 75 nageng yeo. Lega go le bjalo, naga ya London le ya Paris di na le diruiwa tše dintši ka lapeng le lengwe le le lengwe go feta tšeo New York City e nago le tšona!

Nywageng e sego kae e fetilego kua Paris, go ile gwa hirwa dithuthuthu tše ka bago 70 tšeo di bitšwago di-caninette bakeng sa go hlwekiša mantle a dimpša ditsejaneng tša maoto. Go ile gwa akanyetšwa gore dimpša tše ka bago 250 000 kua Paris di be di ntšha mantle a lekanago ditone tše 25 ka letšatši, e lego a ka tlase ga seripa-gare sa ao a bego a olelwa ke di-caninette. Go be go begwa gore batho ba makgolo ka ngwaga ba be ba gobala le go išwa dipetlele ka morago ga go theledišwa ke mantle a dimpša.

Go oketša moo, go na le bothata bja lešata. Beng ba bangwe ba dimpša ba kgotlelela boitshwaro bja diruiwa tša bona bjoo ba bego ba ka se bo kgotlelele ge nkabe bo be bo bontšhwa ke batho. Go ya ka mokero wa Internet wa The Pet Care Forum, “beng ba dimpša tšeo di gobago ka mo go feteletšego ba bonagala ba hlagolela bokgoni bja go hlokomologa lešata.” Ka mohlala, ba bangwe ga ba dire selo go kgalema dimpša tša bona ge di goba, gaešita le ge lešata la tšona le le godimo kudu moo le šitišago le poledišano e bohlokwa.

Ka lehlakoreng le lengwe, mpša e ka ba e ikhomoletšego le e thabilego ge e e-na le mong wa yona eupša e ka ba tlhoba-boroko go baagišani ge mong wa yona a se gona. Ke therešo gore beng ba diruiwa ba ka rata diphoofolo tša bona go sa šetšwe mafokodi a bjalo, eupša moagišani yo ka dinako tše dingwe a šomago bošego gomme ka dinako tše dingwe a šomago mosegare goba moagišani yo e lego mma yo a lekago go robatša lesea la gagwe a ka no se kwešiše ditaba gakaalo. Go oketša moo, diphoofolo tše di lewago ke bodutu di ka hlagolela boitshwaro bjo bo senyago, tša gateletšega gaešita le go ba tše šoro.

Tekanyo yeo diruiwa di ikatišago ka yona ke bothata bjo bo bonagalago kudu metseng e megolo. Go akanyeditšwe gore ngwaga le ngwaga go tswalwa dimpša tše dimilione tše 17 le dikatse tše dimilione tše 30 kua United States. Tše dimilione tša tšona di feleletša di le lefelong leo go hlokomelwago diphoofolo, moo go akanyetšwago gore tše dimilione tše nne go ya go tše tshela di a bolawa ngwaga le ngwaga nageng yeo feela.

Ke ka baka la’ng diphoofolo tše dintši gakaakaa di išwa mafelong ao go hlokomelwago diphoofolo? Gantši ke ka baka la gore go rata seruiwa e ka ba ga nakwana. Mpšanyana e rategago goba katsana e botsana e a gola gomme ya ba phoofolo e kgolo yeo e nyakago tlhokomelo. Eupša ga go na motho ka lapeng yo a ka bago le nako goba kgotlelelo ya go bapala le seruiwa goba go se tlwaetša. Mongwadi le setsebi sa diphoofolo e lego Dr. Jonica Newby o re: “Ka go fapana le tumelo e tlwaelegilego, dinyakišišo go tšwa lefaseng ka moka di bontšha ka go dumelelana gore seripa-gare sa dimpša tšeo di išitšwego mafelong ao go hlokomelwago diphoofolo ga se tša lahlwa, eupša di išitšwe moo ke beng ba tšona bao ba sa kgonego go kgotlelela go goba, tshenyo goba go ba mafolofolo ga diruiwa tša bona.”

Pampiri ya dintlha mabapi le go ata kudu ga diruiwa e akaretša boemo ka tsela ye: “Dibopiwa tše di phelago di fetogile dilo tša go lahlwa tšeo di ka phopholwago ge e le tše botsana le go lahlwa ge di thoma go tshwenya. Go hlokomologa maphelo a diphoofolo ka tsela ye go šwahlela le go senya setšo sa gabo rena.”

Dilo tša Bohlokwa tše di Swanetšego go Elwa Hloko

Go ba le seruiwa, kudu-kudu motseng o mogolo, go nyaka go elwa hloko ka mo go kgethegilego. Diruiwa tše di nago le matšato di nyaka go itšhidulla letšatši le letšatši e le gore di phele gabotse. “Nyakišišo ya Batho ba Setšhaba le Diruiwa” kua Australia e boletše gore: “Go sepela le go itšhidulla ka bobedi ke dilo tšeo di nyakegago mmeleng le bakeng sa gore mpša e dule e phetše gabotse monaganong. Go ka ba thata go laola dimpša tšeo di sa itšhidullego ka mo go lekanego.” Lega go le bjalo, ka morago ga letšatši le thata la mošomo, beng ba tšona ba ba ba lapile kudu gore ba ka tšea dimpša tša bona gomme ba sepela le tšona bakeng sa go fokotša matla ao di nago le ona.

Ka gona, bao ba naganelago go ba le diruiwa nakong e tlago, ba swanetše go ipotšiša dipotšišo tše: ‘Na ke tla kgona go nea mogwera wa-ka wa phoofolo tlhokomelo e swanetšego? Na tsela ya-ka ya go phela e tla feleletša ka gore ke tlogele seruiwa sa-ka se sa hlokomelwa karolong e kgolo ya letšatši? Na ke tla ba le nako ya go sepela-sepela le seruiwa sa-ka goba go bapala le sona? Ge e ba mpša ya-ka e nyaka tlwaetšo, na ke ikemišeditše go nea tlwaetšo e bjalo goba go e iša sekolong sa go rutwa go theetša mong wa yona? Na go ba le seruiwa go tla tšea nako ya mediro e bohlokwa kudu?’

Taba e nngwe yeo e swanetšego go elwa hloko ke gore go ba le seruiwa go ka bitša kudu. Nyakišišo yeo e dirilwego go beng ba diruiwa e utolotše gore tekanyo ya ditshenyagalelo tša ngwaga tša go alafa mpša yeo e ruilwego kua United States e be e le R1 407 gomme tša go rua katse e be e le R746. Go ba gona, seo se be se sa akaretše dijo tše di nyakegago le dinyakwa tše dingwe tša letšatši le letšatši. Go oketša moo, mafelong a mangwe go nyakega ditšhelete tša go ngwadiša mpša ya gago.

Go ba le Pono e Leka-lekanego ke Tlhohlo

Mmopi wa rena o swanetše go ba a thabišwa ke go bona re thabela dibopiwa tša gagwe tšeo e lego diphoofolo le go di bontšha tlhokomelo e lerato. Ka gona, na o ka dumela gore e tla ba mo go sa swanelago go swara diphoofolo ka tsela e šoro? Lega go le bjalo, ka tlwaelo batho ba dira gore diphoofolo tše bjalo ka dipoo, dimpša le dikgogo di tlaišwe ka tsela e šoro le go bolawa ditwantšhanong e le feela bakeng sa go ithabiša. Ka maswabi, tsela yeo batho ba swarago diphoofolo ka yona ga se ka mehla e dumelelanago le tsela yeo Modimo a bego a e rerile.

Ka lehlakoreng le lengwe, go tshwenyega ga batho ba bangwe ka diruiwa go ba bohlokwa kudu go feta le dilo tšeo di swanetšego go elwa hloko kudu. Ge e le gabotse, ge go rata diphoofolo go sa laolwe ka mo go swanetšego, bophelo bja diruiwa bo ka bonagala bo le bohlokwa kudu go feta bja batho. E le mohlala, nakong ya ge sepetlele se sengwe sa diphoofolo se be se e-fsa, ge beng ba diruiwa ba be ba kgobokane ka ntle, go begwa gore ba bangwe “ba ile ba leka go phatša gare ga bo-raditima-mollo bao ba bego ba dirile sediko, ba lla ka gore ba nyaka go hwa le bo-mmamoratwa ba bona.”

Ke therešo gore e ka ba mo go nyamišago kudu gaešita le mo go kwešago bohloko go bona seruiwa se se rategago se e-hwa. Eupša le maemong a bjalo, go nyakega teka-tekano. Bjalo ka ge go boletšwe pejana, diphoofolo ga se tša bopša ka seswantšho sa Modimo, goba gona go rerelwa go phela ka mo go sa felego go swana le batho. Mabapi le tsela yeo Modimo a dirilego batho ka yona, Beibele e re: “Le bosafelego o bo beile dipelong tša bona.” Lega go le bjalo, selo se se swanago le se ga se bolelwe ka diphoofolo.—Mmoledi 3:11PK.

Ka gona, Beibele ga e bolele gore go bolaya diphoofolo go fošagetše—ge e le gabotse, gabjale ke mothopo o tlwaelegilego wa dijo bakeng sa batho ba dimilione. Eupša go thwe’ng ka go bolaya seruiwa—ka mohlala, seruiwa seo se babjago le seo se tlaišegago? Yeo e ka ba phetho e thata le e kwešago bohloko gakaakang! Lega go le bjalo, motho yo a ratago diruiwa a ka phetha ka gore go dira bjalo ka mokgwa wa kapejana le wo o sa kwešego bohloko go kaone go e na le go iša mogwera wa gagwe wa phoofolo kalafong yeo e bitšago tšhelete e ntši yeo e fogo telefatša go tlaišega ga yona—gaešita le go dira gore lapa le goge ka kgara ka tša ditšhelete.

Modimo o rata tlholo ya gagwe ya batho e le ka kgonthe; na le rena ga se ra swanela go naganela le go rata diphoofolo tšeo a re rwešitšego boikarabelo bja go di hlokomela le go di buša? Bao ba nago le lerato le bjalo gantši ba ile ba gogelwa tebelelong e kgahlišago ya go thabela diphoofolo go etša ge Mmopi wa rena a be a rerile bjalo go tloga mathomong. Sehlogo sa mafelelo lelokelelong le se tla nabiša lehlakore le la taba ya diruiwa.

[Seswantšho go letlakala 15]

Ke ka baka la’ng ngwaga le ngwaga go bolawa diruiwa tše dimilione mafelong ao go hlokomelwago diphoofolo?

[Mothopo]

© Hulton-Deutsch Collection/CORBIS

[Diswantšho go letlakala 16, 17]

Go batho bao ba dulago ditoropong ka mo go kgethegilego, go ba le seruiwa go ka nyaka mo gontši go feta ka mo ba bantši ba naganago ka gona

[Seswantšho go letlakala 17]

Mmopi wa rena o thabišwa ke ge re swara diphoofolo ka botho