NAGANA KA SE: O boga dimonyumente tša bogologolo musiamong. Dimonyumente tše dintši di epegile, ke tša kgale e bile di kgobogile. Lega go le bjalo, go na le monyumente o mongwe wo o sa feletšego ka tsela e makatšago. O botšiša motho yo a le sepedišago gore: “Na monyumente wo ga se kgale o agilwe?” Motho yoo o araba ka gore: “Aowa, ke wa kgale go feta e mentši kudu e bile ga se wa ka wa agwa lefsa.” Ke moka wena o botšiša gore: “Na o be o le mo go šireletšegilego?” Motho yo a le sepedišago o re: “Aowa, wo o bile diphefong tše matla le go nelwa ke dipula tše matla e bile basenyi ba bantši ba lekile go o senya.” Mohlomongwe o ka ipotšiša ka go makala gore: ‘O dirilwe ka eng?’

Ka tsela e itšego, Beibele e swana le monyumente woo o makatšago. Ke puku ya kgale kudu go feta dipuku tše dintši. Ke therešo gore go na le dipuku tše dingwe tša kgale kudu. Eupša go swana le dimonyumente tša kgale tšeo di kgeregilego, dingwalwa tše dintši le tšona di ile tša senyega ge nako e dutše e eya. Ka mohlala, ditaba tšeo di di bolelago mabapi le thutamahlale ga di dumelelane le tsebo e mpsha, e lego dilo tšeo di nago le bohlatse. Gantši keletšo ya tšona ya mabapi le tša kalafo, e bonala e le yeo e gobatšago go e na le go ba yeo e holago. Dingwalwa tše dintši tša bogologolo di šetše ka marathana feela; dikarolo tše dingwe di lahlegile goba di senyegile kudu.

Lega go le bjalo, Beibele ga e swane le dipuku tše dingwe. E thomile go ngwalwa mo e ka bago mengwaga e 3 500 e fetilego gomme e sa feletše. Le ge Beibele e ile ya hlaselwa gantši ka mengwaga e makgolo—ya fišwa, ya thibelwa le go tšewa e le e sa rego selo—eupša mantšu a yona a sa no swana le a mathomong. Go e na le gore e bonagale e šiilwe ke nako ge e bapišwa le tsebo e mpsha, Beibele e bolela dilo tše dintši tšeo di bontšhago  gore e na le ponelopele e makatšago.—Bona lepokisi leo le rego: “Na e Šiilwe ke Nako Goba e Bolelela Dilo Pele?”

Mo gongwe o ka ipotšiša gore, ‘Na dithuto tša Beibele di na le mohola le mehleng ya rena?’ Gore o hwetše karabo ya potšišo yeo, ipotšiše gore: ‘Ke mathata afe a magolo ao batho ba lebanego le ona lehono? Ke afe ao a tšhošago kudu?’ Mohlomongwe o nagana ka ntwa, tšhilafalo, bosenyi goba bomenetša. Ga bjale, ela hloko melao ya motheo yeo e rutwago ke Beibele. Ge o dutše o dira bjalo, ipotšiše gore, ‘Na lefase e be e tla ba lefelo leo le šireletšegilego ge nkabe batho ba phela ka melao ye ya motheo?’

GO RATA KHUTŠO

“Go thaba badirakhutšo, ka ge ba tla bitšwa barwa ba Modimo.” (Mateo 5:9) “Ge e ba go kgonega, go fihla moo go ithekgilego ka lena, ebang le khutšo le batho bohle.”—Baroma 12:18.

KGAUGELO LE GO LEBALELA

“Go thaba bagaugedi, ka ge ba tla bontšhwa kgaugelo.” (Mateo 5:7) “Tšwelang pele le kgotlelelana gomme le lebalelana ka bolokologi le ge e ba motho a na le lebaka la go ba le pelaelo ka yo mongwe. Go etša ge Jehofa * a le lebaletše ka bolokologi, le lena le dire bjalo.”—Bakolose 3:13.

GO PHEDIŠANA GA MERAFO

Modimo “o dirile setšhaba se sengwe le se sengwe sa batho, gore ba dule godimo ga lefase ka moka.” (Ditiro 17:26) “Modimo ga a bebe sefahlego, eupša setšhabeng se sengwe le se sengwe motho yo a mmoifago gomme a dira se se lokilego o a amogelega go yena.”—Ditiro 10:34, 35.

GO HLOMPHA LEFASE

“Jehofa Modimo a bea motho serapeng sa Edene gore a se leme le go se hlokomela.” (Genesi 2:15) Modimo o tlo “senya bao ba senyago lefase.”—Kutollo 11:18.

GO HLOYA MEGABARU LE BOITSHWARO BJO BOBE

“Dulang . . . le itišitše mohuteng o mongwe le o mongwe wa megabaru, gobane gaešita le ge motho a atetšwe ke dilo, fela bophelo bja gagwe ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona.” (Luka 12:15) “Anke bootswa le ditšhila tša mohuta o mongwe le o mongwe goba megabaru le go bolelwa di se ke tša bolelwa gare ga lena, bjalo ka ge go swanela bakgethwa.”—Baefeso 5:3.

GO BOTEGA LE GO ŠOMA KA THATA

“Re rata go itshwara ka go botega dilong tšohle.” (Baheberu 13:18) “Yo a utswago a se ke a hlwa a utswa, eupša go e na le moo a šome ka thata.”—Baefeso 4:28.

BOHLOKWA BJA GO THUŠA BAO BA NYAKAGO THUŠO

“Bolelang ka mo go homotšago le bao ba nyamilego, thekgang ba fokolago, le se felele motho pelo.” (1 Bathesalonika 5:14) “Babalela ditšhiwana le bahlologadi ditlaišegong tša bona.”—Jakobo 1:27.

Beibele ga e no bolela feela ka melao yeo ya motheo. E re ruta go tšeela godimo melao yeo ya motheo le go e diriša gabotse bophelong bja rena bja letšatši le letšatši. Na mathata a batho a be a ka se kaonefale ge nkabe batho bantši ba be ba diriša dithuto tšeo go boletšwego ka  tšona? Ka kgonthe melao ya motheo ya Beibele ke e šomago le e lego nakong go feta le ge e le neng pele! Lega go le bjalo, ke eng seo dithuto tša Beibele di ka go holago ka sona gona bjale?

Monna yo bohlale go feta bohle o kile a re: “Bohlale bo hlatselwa ka mediro ya bjona.” (Mateo 11:19) Na o dumelelana le seo? Gore bohlale bo a šoma, bo bonagala ge bo dirišwa. Ka gona o ka ipotšiša gore: ‘Ge e ba Beibele e na le mohola e le ka kgonthe, na e be e ka se nthuše ka tsela e itšego bophelong? E nthuša bjang mathateng ao ke lebanego le ona gona bjale?’ Ela hloko mohlala wo.

Delphine * o be a phela a swaregile e bile atlegile kudu bophelong. Lega go le bjalo, gateetee o ile a welwa ke mathata a go latelelana. Morwedi wa gagwe yo e bego e sa le yo mofsa o ile a hlokofala. Lenyalo la gagwe le ile la thubega. Le gona, o ile a ba mathateng a tša ditšhelete. O gopola ka gore: “Ke be ke gakanegile, ke lahlegetšwe ke morwedi, monna le legae. Ke be ke ikwa ke se na mohola, ke sa itsebe, ke se na matla e bile ke se na kholofelo ka bokamoso.”

Peleng Delphine o be a se a ka a kwešiša gabotse nnete ya mantšu ao a rego: “Matšatši a bophelo bja rena ona ke nywaga e masomešupa; gomme ge e ba ka baka la matla a kgethegilego e le nywaga e masomeseswai,  [gona] a tla feta ka go akgofa gomme rena ra se sa ba gona.”—Psalme 90:10.

Delphine o ile a thušwa ke Beibele ge a be a na le mathata. E ile ya mo thuša kudu. Dihlogo tše tharo tše di latelago di tla bontšha gore ba bangwe ba bantši le bona ba ile ba thušwa kudu ke Beibele ge ba be ba e diriša gore e ba hlahle ge ba na le mathata. Ba nagana gore Beibele e swana le monyumente wo go boletšwego ka wona mathomong. E tloga e sa swane le dipuku tše dintši tšeo di hlagalago le go šiiwa ke nako. Ge e le gabotse, na se se bakwa ke gore Beibele e dirilwe ka selo se itšego seo se fapanego? Na ke ka baka la gore e swere dikgopolo tša Modimo, e sego tša batho?—1 Bathesalonika 2:13.

Mohlomongwe le wena o hweditše gore bophelo ke bjo bokopana e bile bo na le mathata a mantši. Ge o le kgauswi le go fenywa ke mathata, o leba kae bakeng sa go hwetša khomotšo, thekgo le keletšo yeo e ka botwago?

Anke re boleleng ka ditsela tše tharo tšeo ka tšona Beibele e ka go thušago bophelong bja gago. E ka go ruta tsela ya

1. go phema mathata ge go kgonega.

2. go lokiša mathata ge a tšwelela.

3. go kgotlelela maemo ao o ka se kgonego go a lokiša.

Dihlogo tše di latelago di tla bolela ka dikarolo tše tše tharo.