Emang Ka Botlalo Le Ka Kgodišego E Tiilego

Babotegi ba Nago le Sebete ba Fenya Tlaišo ya Nazi

“NGWAN’A-KA! Hlalefa, O nthabiše pelo, ke tsebê se nkaxo fetola sôna xe ba nnyatša.” (Diema 27:​11) Boipiletšo bjo bjo borutho bo utolla gore dibopiwa tše bohlale tša Modimo di kgona go dira gore pelo ya Jehofa e thabe ka gobane di botega le go mmotegela ka go se kwanantšhe. (Tsefanya 3:​17) Lega go le bjalo, Sathane, monyatši, o ikemišeditše go roba potego ya bao ba hlankelago Jehofa.​—⁠Jobo 1:​10, 11.

Kudu-kudu ga e sa le go tloga karolong ya mathomo ya lekgolo la bo-20 la nywaga ge a be a rakwa legodimong a lahlelwa tikologong ya lefase, Sathane o ile a bontšha kgalefo e kgolo malebana le batho ba Jehofa. (Kutollo 12:​10, 12) Lega go le bjalo, Bakriste ba therešo ba ile ba ema ka “botlalo le ka kgodišego e tiilego” gomme ba boloka potego ya bona go Modimo. (Ba-Kolose 4:​12, NW) Anke re ahla-ahleng ka bokopana mohlala o mongwe o mobotse wa go boloka potego mo go bjalo​—⁠wa Dihlatse tša Jehofa kua Jeremane pele le nakong ya Ntwa ya II ya Lefase.

Modiro wa Phišego o Lebiša Ditekong tša Potego

Ka bo-1920 le mathomong a bo-1930, Bibelforscher, bjalo ka ge Dihlatse tša Jehofa di be di tsebja bjalo ka nako yeo kua Jeremane, di ile tša aba palo e kgolo ya dipuku tša Beibele. Magareng ga 1919 le 1933, ka palogare di ile tša sepedišetša lapa le lengwe le le lengwe kua Jeremane dipuku, dipukwana goba dimakasine tše seswai.

Ka nako yeo, Jeremane e be e e-⁠na le sehlopha se segolo go di feta tšohle sa balatedi ba tloditšwego ba Kriste. Ge e le gabotse, go batho ba 83 941 bao ba jelego Sejong sa Morena sa Mantšiboa lefaseng ka bophara ka 1933, mo e nyakilego go ba palo ya 30 lekgolong ba be ba dula Jeremane. Go se go ye kae, Dihlatse tše tša Jeremane di ile tša welwa ke diteko tše šoro tša potego. (Kutollo 12:​17; 14:​12) Go rakwa mešomong, go hlaselwa ga magae le go lelekwa dikolong, gatee-tee go ile gwa feleletša ka go bethwa, go swarwa le go golegwa. (Seswantšho 1) Ka baka leo, nywageng yeo e lebišitšego Ntweng ya II ya Lefase, Dihlatse tša Jehofa di be di fihlile tekanyong ya 5 go ya go 10 lekgolong ya bohle bao ba bego ba golegilwe dikampeng tša tshwenyo.

Lebaka Leo ka Lona Ma-Nazi a Bego a Tlaiša Dihlatse

Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng Dihlatse tša Jehofa di ile tša ikgokela kgalefo ya pušo ya Nazi? Ka pukung ya gagwe ya Hitler​—⁠1889-1936: Hubris, moprofesara wa histori Ian Kershaw o bolela gore Dihlatse di ile tša ba bahlaselwa ba tlaišo ka gobane di be di gana “go ikokobeletša boipolelo bjo bo feletšego bja mmušo wa Nazi.”

Puku ya Betrayal​—⁠German Churches and the Holocaust, yeo e rulagantšwego ke moprofesara wa histori Robert P. Ericksen le moprofesara wa dithuto tša Sejuda Susannah Heschel, e hlalositše gore Dihlatse “di ile tša gana go tšea karolo ntweng goba go šomišeng matla a tša bohlabani.  . . . Dihlatse di be di dumela go boema-gare go tša dipolitiki, e lego seo se bego se bolela gore di be di ka se boutele Hitler goba go dumediša ka mokgwa wa go hlompha Hitler.” Puku yona yeo e oketša ka gore, se se ile sa hlohleletša kgalefo ya ma-Nazi gomme sa bea Dihlatse ka lehlakoreng le kotsi ka gobane “Bosošalise bja Setšhaba bo be bo ka se kgotlelele go gana mo go bjalo.”

Boipelaetšo bja Lefase ka Bophara le Tlhaselo e Matla Kudu

Ka motseta yo a kgethegilego ka February 9, 1934, Joseph F. Rutherford yo e bego e le moetapele wa modiro ka nako yeo, o ile a romela Hitler lengwalo la boipelaetšo malebana le go se kgotlelele ba bangwe ga Nazi. (Seswantšho 2) Ka October 7, 1934, lengwalo la Rutherford le ile la latelwa ke mangwalo a mangwe a 20 000 le dithelekeramo tša boipelaetšo tšeo di rometšwego go Hitler ke Dihlatse tša Jehofa dinageng tše 50, go akaretša Jeremane.

Ma-Nazi a ile a arabela ka go oketša tlaišo ya ona. Ka April 1, 1935, Dihlatse di ile tša thibelwa nageng ka moka. Gape ka August 28, 1936, ma-Gestapo a ile a thoma tlhaselo e dirwago ka phišego malebana le tšona. Betrayal​—⁠German Churches and the Holocaust e bolela gore, lega go le bjalo, Dihlatse “di ile tša tšwela pele di phatlalatša dipampišana le go kgomarela tumelo ya tšona.”

Ka mohlala, di dutše di beilwe leihlo ke ma-Gestapo, ka December 12, 1936, Dihlatse tše ka bago tše 3 500 di ile tša aba dikopi tše dikete tše masome tša setlamo se se gatišitšwego mabapi le tshwaro e mpe yeo di bego di tlaišwa ka yona. Mabapi le lesolo le, Morokami o begile gore: “E bile phenyo e kgolo le lerumo le bogale go lenaba, e lego seo e bilego lethabo le le sa hlalosegego la bašomi ba botegago.”​—⁠Ba-Roma 9:⁠17.

Tlaišo e a Palelwa!

Go tsoma ga ma-Nazi Dihlatse tša Jehofa go ile gwa tšwela pele. Ka 1939, tše dikete tše tshela tša tšona di be di golegilwe gomme tše dikete di rometšwe dikampeng tša tshwenyo. (Seswantšho 3) Boemo e be e le bofe mafelelong a Ntwa ya II ya Lefase? Dihlatse tše ka bago 2 000 tšeo di bego di golegilwe di ile tša hwa, tše fetago 250 ka go bolawa. Lega go le bjalo, Moprofesara Ericksen le Moprofesara Heschel ba ngwadile gore, “Dihlatse tša Jehofa ka bontši di ile tša kgomarela tumelo ya tšona di lebeletšane le bothata.” Ka baka leo, ge pušo ya Hitler e be e phuhlama, Dihlatse tše di fetago sekete di ile tša tšwa e le bafenyi dikampeng.​—Seswantšho 4; Ditiro 5:​38, 39; Ba-Roma 8:​35-⁠37.

Ke eng seo se neilego batho ba Jehofa matla a go kgotlelela tlaišo? Mophologi wa kampa ya tshwenyo Adolphe Arnold o hlalositše gore: “Gaešita le ge e ba o fokola o šoro, Jehofa o a go bona, o tseba seo o lebeletšanego le sona gomme o tla go nea matla a nyakegago bakeng sa go fenya boemo le go dula o botega. Letsogo la gagwe ga se le lekopana.”

Mantšu a moporofeta Tsefanya a šoma gabotse gakaakang go Bakriste bao ba botegago! O itše: “Morêna Modimo wa xaxo ó xare xa lena, Moxale-Mophološi; ó tlo Xo thabêla wa xo thaba.” (Tsefanya 3:​17) Eka barapedi ka moka ba Modimo wa therešo lehono ba ka ekiša tumelo ya Dihlatse tšeo tše botegago ka go se kwanantšhe tšeo di kgomaretšego potego di lebane le tlaišo ya Nazi gomme le bona ka mo go swanago ba thabiše pelo ya Jehofa.​—⁠Ba-Filipi 1:​12-⁠14.

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 8]

Państwowe Muzeum Oświȩcim-Brzezinka, courtesy of the USHMM Photo Archives