Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bakgethwa ba Kgonthe ba ka go Thuša Bjang?

Bakgethwa ba Kgonthe ba ka go Thuša Bjang?

Bakgethwa ba Kgonthe ba ka go Thuša Bjang?

LENTŠU la Segerika leo ka Mangwalong le fetoletšwego e le “mokgethwa” le šupa go mang? An Expository Dictionary of New Testament Words e re: “Ka bontši, ge le šupa go barapedi le bolela ka badumedi ka moka gomme ga le dirišwe feela go batho ba nago le bokgethwa bjo itšego bjo bo kgethegilego goba bao ba hwilego gomme ba tsebja ka ditiro tše kgethegilego tša bokgethwa.”

Ka baka leo moapostola Paulo o kgethile Bakriste ba pele ka moka e le bakgethwa ba kgonthe. Ka mohlala, o ile a lebiša lengwalo leo le ngwadilwego lekgolong la pele la nywaga C.E. go “phuthêxô ya Modimo ya Korinthe le bakxêthwa bohle ba ba lexo moo naxeng ya [profense ya Roma ya] Akaya.” (2 Ba-Korinthe 1:1) Ka morago, Paulo o ile a ngwalela “bakgethwa ba biditšwego ka moka ba lego Roma.” (Ba-Roma 1:7, PK) Go molaleng gore bakgethwa ba ba be ba se ba hwe, le gona ba be ba sa hlaolwa ka baka la dika tše dibotse ka mo go kgethegilego, ba phagametše badumedi ba bangwe. Go hlaolwa ga bona e le bakgethwa go be go theilwe kae?

Ba Kgethagaditšwe ke Modimo

Lentšu la Modimo le bontšha gore motho ga a dirwe mokgethwa ke batho goba ke mokgatlo. Mangwalo a re: “Ké Yêna [Modimo] a re phološitšexo a re bitša ka mmiletšô o mokxêthwa, e sexo ka ’baka la medirô ya rena; ó re biditše ka xo ithatêla le ka kxauxêlô ye a re séditšexo ka yôna.” (2 Timotheo 1:9) Mokgethwa o kgethagatšwa ka baka la modiro wa Jehofa, go ya ka botho bjo bo sa swanelago bja Modimo le ka go dumelelana le morero wa Gagwe.

Bakgethwa ba phuthego ya Bokriste ke ditho tša “kxwêrano e mphsa.” Madi a tšholotšwego a Jesu Kriste a tiiša kgwerano ye gomme a kgethagatša ditho tša yona. (Ba-Hebere 9:​15; 10:​29; 13:​20, 24) Ba hlwekišitšwe mahlong a Modimo, ke “boperisita byo bokxêthwa, [bja] xo tliša didimo tša môya tše di kxahlišaxo Modimo ka Jesu Kriste.”—1 Petro 2:​5, 9.

Go Kgopelwa Thušo le go ba Barapeledi ga Bakgethwa

Ka tumelo ya gore bao go thwego ke bakgethwa ba ka tsenya matla a kgethegilego go badumedi, batho ba dimilione ba ba hlompha ka go diriša mašaledi a bona goba ka go ba diriša e le barapeledi. Na ye ke thuto ya Beibele? Thutong ya Thabeng, Jesu o rutile balatedi ba gagwe kamoo ba ka batamelago Modimo ka gona ka gore: “Lena, xe Le rapêla, Le re: Tata-wešo wa maxodimong! Leina la xaxo a le kxêthwê.” (Mateo 6:9) Dithapelo di lebišwa ka mo go swanetšego go Jehofa Modimo a nnoši.

Ka maiteko a go hlatsela borapeledi bja bao go thwego ke bakgethwa, bo-rathutatumelo ba bangwe ba bontšha lengwalo la Ba-Roma 15:​30 moo re balago gore: “Lena bana bešo, ke Le rapêla ka Mong ’a rena Jesu Kriste le ka leratô la Môya, xore Le nthlabanêlê ka xo nthapêlêla xo Modimo.” Na Paulo o be a kgothaletša badumedi bao go mo rapela goba go bitša leina la gagwe ge ba batamela Modimo? Aowa. Gaešita le ge Beibele e kgothaletša go rapelela bakgethwa ba kgonthe, ga go na moo Modimo a re laelago go lebiša dithapelo go bona ka go lebanya goba go diriša bakgethwa ba bjalo e le barapeledi.—Ba-Filipi 1:​1, 3, 4.

Lega go le bjalo, Modimo o kgethile Morapeledi bakeng sa dithapelo tša rena. Jesu Kriste o itše: “Tsela ké Nna, le therešô le bophelô. Xa xo e a tlaxo xo Tate xe e se ka Nna.” Jesu gape o itše: “Se Le se kxopêlaxo ka Leina la-ka, le xe e ka ba’ng, ke tlo se dira, xore Tate a bê le letaxô ka Morwa. Xe Le kxopêla selô ka Leina la-ka, e tlo ba Nna ke se diraxo.” (Johane 14:​6, 13, 14) Re ka kgodišega gore Jehofa o rata go kwa dithapelo tšeo di rapelwago ka leina la Jesu. Beibele e bolela mabapi le Jesu gore: “Ké tšôna di mo kxonišaxo xo phološa-moka, xo phološa bao ba batamêlaxo ka Yêna, ka xe e le wa xo phela neng le neng le xo ba rapêlêla.”—Ba-Hebere 7:25.

Ge e ba Jesu a rata go ba morapeledi wa rena, ke ka baka la’ng bao go thwego ke bakgethwa gantši ba be ba kgopelwa thušo ke barapedi Bojakaneng? Ka pukung ya gagwe ya The Age of Faith, ra-dihistori Will Durant o latelela mehlala ya mathomo a mokgwa wo. Ge a be a lemoga gore Modimo yo Matla ohle o be a hlompšha ka tlhompho ya borapedi gomme Jesu o be a bonagala a fihlelelwa gabonolo kudu, Durant o re: “Motho a ka se leke go bolela le [Jesu] ka go lebanya ka morago ga ge a hlokomologile ka mo go feletšego Mahlogonolo a Gagwe. Go be go bonala e le ga bohlale go iša thapelo go mokgethwa yo a kgonthišeditšwego ka go tsebatšwa e le mokgethwa legodimong gomme a kgopele borapeledi bja gagwe ka Kriste.” Na go tshwenyega mo mabapi le go rapela Modimo ka go lebanya ka Jesu ke mo go kwagalago?

Beibele e re ruta gore ka Jesu re ka ba le ‘tokologo ya polelo le go batamela ka kgodišego’ ge re rapela Modimo. (Ba-Efeso 3:​11, 12, bapiša le NW.) Modimo yo Matla ohle ga a kgole kudu goba ga se a tlošwa go batho go ka kwa dithapelo tša rena. Mopsalme Dafida o ile a rapela ka kgodišego ka gore: “Batho ka moka ba tla xo Wene Mokwi wa dithapêlô.” (Psalme 65:2) Go e na le go fetišetša matla ka mašaledi a bao go thwego ke bakgethwa bao ba hwilego, Jehofa o tšhollela moya wa gagwe o mokgethwa go bao ba o kgopelago ka tumelo. Jesu o neile mabaka ka gore: “Xe ešita lena Le lexo ba babe, Lè tseba xo nea bana ba lena dineô tše botse, a Tata-weno wa maxodimong xa a Le fetiše kxolê? Ba ba Mo kxopêlaxo ó ba nea Môya o mokxêthwa.”—Luka 11:13.

Tema ya Bakgethwa

Bakgethwa bao Paulo a bego a ba ngwaletše mangwalo ba hwile nywaga-kete e fetilego gomme ge nako e dutše e tšwela pele ba be ba tla amogela “mphapahlôxô wa bophelô,” go tsošetšwa legodimong. (Kutollo 2:​10) Barapedi ba Jehofa Modimo ba lemoga gore go hlompha bakgethwa ba ba kgonthe ga se ga mangwalo gomme go ka se tliše tšhireletšo bolwetšing, dikotsing tša tlhago, go se tsepame ga tša boiphedišo, botšofadi goba lehu. Ka gona, mohlomongwe o ka botšiša gore, ‘Na bakgethwa ba Modimo ba tloga ba na le taba le rena? Na re swanetše go letela gore ba re rapelele?’

Bakgethwa ba bonagala kudu boporofeteng bjo bo begilwego ke Daniele. Lekgolong la botshelela la nywaga B.C.E., o ile a bona pono e boifišago, yeo go phethagatšwa ga yona go fihlago le mehleng ya rena. Lewatleng go ile gwa tšwa dibata tše nne tše di boifišago tšeo di swantšhetšago mebušo ya batho yeo e sa kgonego go kgotsofatša dinyakwa tša kgonthe tša batho. Ke moka Daniele o porofetile ka gore: “Fêla, ba ba tl’o xo fiwa mmušô ké ba bakxêthwa ba Yo-xodimo-dimo; mmušô e tlo ba wa bôná xo ya xo ile le mehleng ya neng le neng.”—Daniele 7:​17, 18.

Paulo o ile a kgonthišetša ‘bohwa bjo bja bakgethwa,’ bja go ba baja-bohwa gotee le Kriste legodimong. (Ba-Efeso 1:​18-21) Madi a Jesu a buletše bakgethwa ba 144 000 tsela ya go tsošetšwa letagong la legodimong. Moapostola Johane o tsebaditše gore: “Wa lehlôxônôlô, mokxêthwa ké eo a naxo le kabêlô tsoxong yeo ya pele. Lehu la bobedi xo bôná-bao xa le na matla. Sa bôná ké xo ba baperisita ba Modimo le ba Kriste; ba tlo buša le Yêna nywaxa e sekete.” (Kutollo 20:​4, 6; 14:​1, 3) Ponong, Johane o ile a kwa lešaba la dibopiwa tša legodimo le opela pele ga Jesu yo a tagafaditšwego ka gore: “ ’Me xo ba meloko yohle le maleme ohle le dithšaba tšohle le xo Ba-ntlê bohle, O na le ba O ba reketšexo Modimo ka madi a xaxo, wa ba dira maxoši le baperisita ba Modimo wa rena; ’me ba tlo buša mo lefaseng.” (Kutollo 5:​9, 10) Ke mo go kgonthišetšago gakaakang! Jehofa Modimo ka boyena o kgethile ka kelohloko banna le basadi ba. Go feta moo, ba hlanketše ka potego mo lefaseng, ba lebeletšana e le ka kgonthe le mathata ka moka ao batho ba lebeletšanago le ona. (1 Ba-Korinthe 10:​13) Ka gona, re ka kgodišega gore bakgethwa ba bao ba tsošitšwego e tla ba babuši bao ba nago le kgaugelo le kwešišo, ba naganela go se phethagale le mafokodi a rena.

Ditšhegofatšo ka Tlase ga Pušo ya Mmušo

Pušo ya Mmušo kgaufsinyane e tla gata mogato wa go tloša bokgopo le go tlaišega ka moka lefaseng. Ka nako yeo, batho ba tla batamela kgaufsi le Modimo go feta le ge e le neng pele. Johane o ngwadile gore: “Ka kwa lentšu le lexolo lè e-tšwa lexodimong lè re: Šoo ngwakô wa Modimo mo xare xa batho; ó tlo axa le bôná, ya ba sethšaba sa xaxwe. ’Me Yêna mong Modimo ó tlo ba le bôná è le Modimo wa bôná.” Se se tla tliša ditšhegofatšo tše di sa hlalosegego bathong, ka gobane boporofeta bo tšwela pele ka gore: “ ’Me Yêna Modimo ó tlo phomola mexôkxô ka moka mahlong a bôná; le lehu le ka se hlwê le e-ba xôna; le xe e le manyami le dillô le bohloko, di ka se hlwê di e-ba xôna; xobane tša pele di fetile.”—Kutollo 21:​3, 4.

Yeo e tla ba nako ya lethabo gakaakang! Mafelelo a pušo e phethagetšego ya Kriste Jesu le bakgethwa ba 144 000 e hlaloswa ka mo go tšwelago pele ka mantšu a begilwego go Mika 4:​3, 4: “[Jehofa] ó tlo buša dithšaba tše ntši, ó tlo ahlolêla ba merafo-rafo e matla le ya kxolê. Ke mo ba tl’o xo tšea dithšoša ba rula mexoma ka tšôna, ba tšea marumô ba rula maxwêtla ka ôna. Xo ka se bê le sethšaba se se tl’o xo tšwêla se sengwê lerumô; batho ba tlo lesa xo ithuta xo hlabana. Motho ó tlo dula meriting ya morara w’axwe, le mo moriting wa moxó wa xaxwe, xò se e a ba thšošaxo; ka xobane xo boletše molomo wa Morêna wa mašaba.”

Taletšo ya go tšea karolo ditšhegofatšong tše bjalo e newa ke bakgethwa. Bakgethwa ba swantšhetšwago ke monyadi ba tšwela pele ka gore: “Tlaa!” Temana e tšwela pele ka gore: “Le e a kwaxo a ke a re: Tlaa! Le e a nyorilwexo a a tlê a tšeê meetse a bophelô à fo fiwa fêla.” (Kutollo 22:​17) Ke eng seo se akaretšwago ‘meetseng a bophelo’? Gare ga dilo tše dingwe, go akaretšwa tsebo e nepagetšego ya go tseba merero ya Modimo. Jesu ge a be a rapela Modimo o itše: “Bophelô byo bo sa felexo ké xe ba Xo tseba, Wene Modimo-dimo Ò le nnoši. Ba tsebê le Moromiwa wa xaxo Jesu Kriste.” (Johane 17:3) Tsebo ye e hwetšagala ka thuto ya ka mehla ya Beibele. Re ka thaba gakaakang gore ka Lentšu la Modimo re kgona go tseba leswao la kgonthe la bakgethwa le go ithuta kamoo Modimo a tla ba dirišago ka gona gore batho ba holege ka mo go sa felego!

[Seswantšho go letlakala 4]

Paulo o ngwaletše bakgethwa ba kgonthe mangwalo a buduletšwego

[Seswantšho go letlakala 4, 5]

Baapostola ba Jesu ba botegago e bile bakgethwa ba kgonthe

[Seswantšho go letlakala 6]

Re ka rapela ka kgodišego go Modimo ka Jesu Kriste

[Seswantšho go letlakala 7]

Bakgethwa bao ba tsošitšwego e tla ba babuši bao ba nago le kwelobohloko lefaseng