Phemiša Mahlo a Gago go Bogela Dilo Tšeo di se Nago Mohola!

“Lahliša mahlô a-ka xo bôxêla tša lefêla, O mphedišê ka ’tsela tša xaxo.”—PS. 119:37.

1. Mahlo a bohlokwa gakaaka’ng?

RURI mahlo a rena a bohlokwa! Ka ona re kgona go bona tikologo ya rena—dilo tše di tseneletšego gotee le mmala wa yona. Mahlo a rena a kgona go re bontšha bagwera ba nago le lerato goba dikotsi tšeo di ka re hlagelago. Ka ona re bona botse, ra thabela bobotse bja tlholo gomme ra bona bohlatse bja gore Modimo o gona le bja gore o na le letago. (Ps. 8:3, 4; 19:1, 2; 104:24; Baroma 1:20) Mahlo a kgatha tema e bohlokwa kudu go hwetšeng tsebo ka Jehofa le go ageng tumelo go yena ka ge e le ona a fetišetšago tsebišo monaganong.—Još. 1:8; Ps. 1:2, 3.

2. Ke ka baka la’ng re swanetše go tshwenyega ka seo re se bogelago, gona ke’ng seo re ka ithutago sona go tšwa kgopelong ya mopsalme e tšwago pelong?

² Lega go le bjalo, seo re se bogelago le sona se ka re gobatša. Tswalano e lego gona magareng ga mahlo a rena le monagano ke e kgolo kudu ka ge seo re se bogelago se ka bjala goba sa tsoša kganyogo dipelong tša rena. Ka ge re phela lefaseng leo le gobogilego le leo le phelelago boithabišo leo le bušwago ke Sathane Diabolo, re dikologilwe ke diswantšho le diphatlalatšo tša maaka tšeo di ka re timetšago gabonolo—gaešita le ge re ka di bogela ka nako e nyenyane. (1 Joh. 5:19) Ka gona, ga go makatše ge mopsalme a ile a lopa Modimo ka gore: “Lahliša mahlô a-ka xo bôxêla tša lefêla, O mphedišê ka ’tsela tša xaxo.”—Ps. 119:37.

Kamoo Mahlo a Rena a ka re Forago ka Gona

3-5. Ke dipego dife tša Beibele tšeo di bontšhago kotsi ya go dumelela mahlo a rena a re fora?

³ Ela hloko seo se diragaletšego mosadi wa pele, Efa. Sathane o ile a bolela gore mahlo a gagwe “a tlo buduloxa” ge a ka ja seenywa sa “sehlare sa xo tseba botse le bobe.” Efa o swanetše go ba a ile a kgahlwa ke taba ya gore mahlo a gagwe a tlo “buduloxa.” Kganyogo ya gagwe ya go ja sehlare seo se ileditšwego e ile ya oketšwa ke go “bôna sehlare seo è le se se bose xe se ka lewa, sè ratêxa xe se lebêlêlwa.” Go lebelela sehlare ka go se kganyoga go lebišitše Efa go tsheleng taelo ya Modimo. Monna wa gagwe, Adama, le yena o ile a se kwe, gomme seo sa feleletša ka ditla-morago tše mpe go moloko ka moka wa batho.—Gen. 2:17; 3:2-6; Baroma 5:12; Jak. 1:14, 15.

⁴ Barongwa ba bangwe mehleng ya Noa, le bona ba ile ba tutuetšwa ke seo ba se bonego. Ge e bolela ka bona, Genesi 6:2 e re: “Barwa ba Modimo ba bôna barwedi ba batho e le bôná ba ba botse, ba tšea basadi mo xo bôná-bao bohle ba ba bexo ba ba kxahla.” Go lebelela barwedi ba batho ka go ba kganyoga go ile gwa dira gore barongwa ba ba marabele ba be le kganyogo yeo e sego ya tlhago ya go ba le dikopano tša botona le botshadi le batho, gomme barongwa bao ba ile ba belega bana ba bašoro. Bobe bja batho ka nako yeo bo ile bja feleletša ka phedišo ya batho ka moka, gwa phološwa Noa le lapa la gagwe.—Gen. 6:4-7, 11, 12.

⁵ Nywaga-kgolo ka morago, mahlo a Moisiraele yo a bitšwago Akane a ile a mo goketša gore a utswe dilo tšeo di thopilwego motseng wa Jeriko. Modimo o be a laetše gore dilo ka moka tša motseng woo di senywe, ntle le dilo tše itšego tšeo di bego di swanetše go išwa matlotlong a Jehofa. Baisiraele ba be ba lemošitšwe  ka gore: “Ebang kgole le selo seo se gafetšwego tshenyego, ka ge ke boifa gore le ka duma” gomme la tšea dilo tše dingwe motseng. Go se kwe ga Akane go dirile gore Baisiraele ba fenywe ke naga ya Ai, gomme ba bantši ba ile ba hwa. Akane ga se a ka a dumela gore o utswitše go fihlela taba ya gagwe e bewa pepeneneng. Akane o itše: Ge ke “bôna” dilo tše, ke ile “ka di kxanyoxa, ka di tšea.” Kganyogo ya mahlo e ile ya dira gore a fedišwe gotee le “tšohle tše a bexo a na natšô.” (Još. 6:18, 19, NW; 7:1-26) Akane o ile a duma go tšwa pelong selo seo a bego a se ileditšwe.

Re Swanetše go Itaya

6, 7. A mangwe a “maano” a Sathane ao gantši a dirišetšwago go re tanya ke afe, gona babapatši ba tša kgwebo ba a diriša bjang?

⁶ Batho lehono ba lekega go swana le ka tsela yeo go ilego gwa lekega Efa, barongwa bao ba sa kwego le Akane. Mehuteng ka moka ya “maano” ao Sathane a a dirišetšago go timetša batho, “kganyogo ya mahlo” ke e matla kudu. (2 Bakor. 2:11; 1 Joh. 2:16) Babapatši ba tša kgwebo ba mehleng yeno ba tseba gabotse gore motho o kgongwa kudu ke seo a se bonago. Setsebi sa tša papatšo sa Yuropa se bolela gore: “Leihlo ke setho seo se goketšago kudu go feta tšohle. Gantši le laola dikwi tše dingwe gomme le na le matla a go re tutueletša go dira dilo tšeo re tsebago gore di fošagetše.”

⁷ Ga go makatše ge babapatši ba re imetša ka diswantšho tšeo ka maano di hlametšwego go dira gore re bope seswantšho-kgopolo le go re hlohleletša go kganyoga dilo tšeo ba di rekišago! Monyakišiši wa kua United States yo a nyakišišitšego kamoo dipapatšo di kgomago batho ka gona, o boletše gore “ga se tša hlamelwa feela go fetiša tsebišo yeo e tsebjago, eupša sa bohlokwa kudu, di hlametšwe go dira gore motho a ikwe le go kgomega ka tsela e itšego.” Mohuta o mongwe wo gantši o dirišwago ke wa diswantšho tše di goketšago tša dikopano tša botona le botshadi. Ka gona go bohlokwa gore re laole seo re se lebelelago le seo re se dumelelago se tsena menaganong le dipelong tša rena!

8. Senyakwa sa go šireletša mahlo a rena se gatelelwa bjang ka Beibeleng?

⁸ Bakriste ba therešo le bona ba kgongwa ke dikganyogo tša mahlo le tša nama. Ka baka leo, Lentšu la Modimo le re kgothaletša go itaya mabapi le dilo tšeo re di lebelelago le tšeo re di kganyogago. (1 Bakor. 9:25, 27; bala 1 Johane 2:15-17.) Monna wa moloki e lego Jobo o ile a lemoga tswalano e matla yeo e lego gona magareng ga go bona le go kganyoga. O itše: “Mahlô a-ka ke lakane naô ka re: nka se kxanyoxe kxarebe.” (Jobo 31:1) Ga se feela gore Jobo o ile a gana go kgoma mosadi ka tsela e gobogilego, o be a ka se dumelele monagano wa gagwe gore o hlwe o nagana ka dilo tše bjalo. Jesu o gateletše gore monagano o swanetše go bolokwa o se na dikgopolo tše di gobogilego ge a be a re: “Yo mongwe le yo mongwe yo a tšwelago pele a lebeletše mosadi e le gore a mo kganyoge o šetše a hlotlotše le yena pelong ya gagwe.”—Mat. 5:28.

Dilo tša Lefeela Tšeo re Swanetšego go di Phema

9. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go ba šedi ka mo go kgethegilego ge re diriša Inthanete? (b) Go lebelela diswantšho tše di kgothaletšago bootswa gaešita le ka motsotswana go ka feleletša ka’ng?

⁹ Lefaseng la lehono, go tlwaelegile kudu gore diswantšho tše di kgothaletšago bootswa di ‘tšwele pele’ di bogelwa, kudu-kudu Inthaneteng. Ga go hlokege gore re tšame re nyakana le mekero yeo—yona e nyakana le rena! Bjang? Papatšo yeo e nago le seswantšho seo se goketšago e ka fo tšwelela ka tsela e sa letelwago khomphutheng ya motho. Goba e-mail yeo e bonagalago e botega, ge feela e se na go bulwa, e ka tšweletša diswantšho tše di kgothaletšago bootswa tšeo di hlamilwego ka tsela ya gore go di tswalela go be thata. Gaešita le ge motho a ka fo fetiša mahlo go se nene pele a ka e phumola, seswantšho seo se šetše se gatišitšwe monaganong wa gagwe. Go bogela diswantšho tše di kgothaletšago bootswa ka nakwana feela go ka ba le mafelelo a nyamišago. Go ka dira gore motho a šale a ikwa a le molato e bile a thatafalelwa ke go phumola diswantšho tšeo tše di  gobogilego ka monaganong wa gagwe. Se sebe le go feta, motho yo ka boomo a “tšwelago pele a lebeletše” o swanetše go bolaya dikganyogo tša gagwe tše di sa swanelago.—Bala Baefeso 5:3, 4, 12; Bakol. 3:5, 6. 

10. Ke ka baka la’ng bana ba hlaselwa gabonolo ke diswantšho tše di kgothaletšago bootswa, gomme go di bogela go ka ba le mafelelo afe?

¹⁰ Kganyogo ya go rata go tseba ke yona e ka gogelago bana diswantšhong tše di kgothaletšago bootswa. Ge seo se direga, se ka kgopamiša pono ya bona sa ruri mabapi le dikopano tša botona le botshadi. Pego e nngwe e re mafelelo a a ka dira gore go be le pono e kgopamego mabapi le dikopano tša botona le botshadi ya dira “gore go be thata go ba le tswalano e botse e nago le lerato; go be thata go ba le pono e swanetšego ka basadi; le kgonagalo ya go lemalela diswantšho tše di kgothaletšago bootswa mo go ka šitišanago le modiro wa sekolo, segwera le ditswalano tša lapa.” Se sebe le go feta go ka ba le ditla-morago tše di sa thabišego ditswalanong tša lenyalo.

11. Nea mohlala o bontšhago kotsi ya go bogela diswantšho tše di kgothaletšago bootswa.

¹¹ Ngwanabo rena wa Mokriste o ngwadile gore: “Go dilo ka moka tšeo ke bego ke lemaletše go di dira pele ke e-ba Hlatse, diswantšho tše di kgothaletšago bootswa di bile thata kudu go di tlogela. Ke sa dutše ke gopola diswantšho tšeo gabotse kudu—di tswakilwe ka monkgo o bose, mmino, selo seo ke se bonago goba gaešita le dilo tšeo ke fo inaganelago tšona. Ke ntwa yeo ke e lwago letšatši le letšatši.” Ngwanabo rena yo mongwe, ge e be e sa le ngwana, o be a bogela dimakasine tša tatagwe yo e sego modumedi tšeo di bontšhago diswantšho tše di kgothaletšago bootswa ge batswadi ba gagwe ba be ba se gona ka gae. O ngwadile gore: “Diswantšho tšeo di bile le mafelelo a go šiiša monaganong wa-ka bjalo ka mofsa! Gaešita le gona bjale, ka morago ga nywaga e 25, tše dingwe tša diswantšho tšeo di sa dutše di nweletše ka bjokong bja-ka. Go sa šetšwe gore ke lwa ka matla gakaakang, di sa dutše di le gona. Se se dira gore ke ikwe ke le molato, gaešita le ge ke sa nagane ka tšona.” Ruri ke gabohlale go phema go ba le maikwelo a bjalo a imelago ka go se bogele dilo tše di se nago mohola! Motho a ka fihlelela seo bjang? O swanetše go katanela go thopa “kgopolo e nngwe le e nngwe go e dira gore e kwe Kriste.”—2 Bakor. 10:5.

12, 13. Ke dilo dife tše di se nago mohola tšeo Bakriste ba phemago go di bogela, gona ka baka la’ng?

¹² E nngwe ya “ditaba tše mpe,” goba tše di se nago mohola, tšeo re swanetšego go di phema ke boithabišo bjo bo kgothaletšago go rata dilo tše di bonagalago goba boloi goba boithabišo bjo bo nago le bošoro, tšhollo ya madi le polao. (Bala Psalme 101:3.) Jehofa o neile batswadi ba Bakriste boikarabelo bja go kgetha seo ba dumelelago gore se bogelwe ka gae. Ke therešo gore ga go na Mokriste yo ka boomo a ka akaretšwago dilong tše di dirišanago le meoya. Lega go le bjalo, batswadi ba swanetše go phafogela difilimi, mananeo a TV, dipapadi tša bidio gotee le dipuku tša metlae le tša bana tšeo di gatelelago mekgwa e sa tlwaelegago.—Die. 22:5.

¹³ Go sa šetšwe gore re ba banyenyane goba ba bagolo, mahlo a rena ga se a swanela go thabela go bogela dipapadi tša bidio tše di nago le bošoro le tše di nago le dipolao tšeo di akaretšago tšhollo ya madi. (Bala Psalme 11:5.) Re swanetše go phema go lebiša menagano ya rena medirong le ge le e efe yeo Jehofa a e hlaswago. Gopola gore Sathane o hlasela menagano ya rena. (2 Bakor. 11:3) Go fetša nako e ntši re bogetše boithabišo bjoo bo ka lebelelwago e le bjo bo amogelegago le gona go ka re amoga nako ya borapedi bja lapa, ya go bala Beibele ka mehla le ya go lokišeletša diboka.—Bafil. 1:9, 10.

Latela Mohlala wa Jesu

14, 15. Ke’ng seo se lemogegago ka teko ya boraro yeo Sathane a lekilego Kriste ka yona gomme Jesu o kgonne bjang go e fenya?

¹⁴ Ka maswabi, re ka se ke ra phema ka mo go feletšego go bona dilo tše di se nago mohola lefaseng le le kgopo. Jesu le yena o ile a bontšhwa dilo tše bjalo. Maitekong a boraro a Sathane a go aroša Jesu gore a se ke a dira thato ya Modimo, “Diabolo [o ile] a buša a mo tšea a ya le  yena thabeng e telele ka mo go sa tlwaelegago, a mmontšha mebušo ka moka ya lefase le letago la yona.” (Mat. 4:8) Ke ka baka la’ng Sathane a ile a dira bjalo? Ga go pelaelo gore o be a nyaka go diriša tutuetšo e matla ya leihlo. Go lebelela bogolo bja mebušo ka moka ya lefase go be go ka goketša Jesu gore a ineele kganyogong ya botumo bja lefase. Jesu o ile a arabela bjang?

¹⁵ Jesu ga se a ka a lebiša tlhokomelo tekong ye. Ga se a ka a dumelela pelo ya gagwe gore e nagane ka dikganyogo tše mpe. E bile ga se a ka a swanelwa ke go naganišiša ka seo Diabolo a bego a mo nea sona gore a tle a kgone go se gana. Jesu o gatile mogato le semeetseng. O itše: “Tloga, Sathane!” (Mat. 4:10) Jesu o be a lebišitše tlhokomelo tswalanong ya gagwe le Jehofa gomme a arabela ka go dumelelana le morero wa gagwe bophelong—go dira thato ya Modimo. (Baheb. 10:7) Ka baka leo, Jesu o ile a kgona go fenya maano a bohwirihwiri a Sathane.

16. Re ka ithuta dithuto dife mohlaleng wa Jesu wa go ganetša diteko tša Sathane?

¹⁶ Re ka ithuta mo gontši mohlaleng wa Jesu. Sa pele, ga go na motho yo a sa kgongwego ke maano a Sathane. (Mat. 24:24) Sa bobedi, seo re lebišago mahlo a rena go sona se ka tutuetša dikganyogo tša dipelo tša rena gabotse goba gampe. Sa boraro, Sathane o tla diriša kudu “kganyogo ya mahlo” kamoo a ka kgonago ka gona e le ge a leka go re aroša. (1 Pet. 5:8) Gomme sa bone, le rena re ka kgona go ganetša Sathane, kudu-kudu ge re tšea kgato ka ntle le tika-tiko.—Jak. 4:7; 1 Pet. 2:21.

Boloka Leihlo la Gago “le Lokile”

17. Ke ka baka la’ng e se gabohlale go letela gore re lebeletšane le selo seo se se nago mohola pele re dira phetho ya gore re tla dira eng?

¹⁷ Boineelo bja rena go Jehofa bo akaretša kholofetšo e tšwago pelong ya gore re tla phema dilo tše di se nago mohola. Ge re ikana gore re tla dira thato ya Modimo, re tlatša mopsalme yo a itšego: “’Naô tša-ka ke di ilêla tsela-kxôpô, xore ke êlê Lentšu l’axo thlôkô.” (Ps. 119:101) Ga se gabohlale go letela gore re lebeletšane le selo seo se se nago mohola pele re dira phetho ya gore re tla dira eng. Re hlaloseditšwe gabotse dilo tšeo di thulanago le Mangwalo. Maano a  Sathane re a a tseba. E be e le neng ge Jesu a be a lekwa gore a fetoše mafsika dinkgwa? E be e le ka morago ga go ikona dijo ka matšatši a 40 le mašego a ona gomme “a swerwe ke tlala.” (Mat. 4:1-4) Sathane o kgona go lemoga ge re fokola le gore ka nako yeo go ka ba bonolo go ineela tekong. Ka baka leo, ga bjale ke nako ya go naganišiša ka kelohloko ka ditaba tše. O se ke wa dika-dika! Ge letšatši le letšatši re dula re naganišiša ka keno yeo re e dirilego go Jehofa, re tla ikemišetša ka go tia go phema dilo tše di se nago mohola.—Die. 1:5; 19:20.

18, 19. (a) Bontšha phapano magareng ga leihlo ‘la go loka’ le “le kgopo.” (b) Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re dule re hlahloba dilo tšeo di lego bohlokwa gomme ke keletšo efe yeo Bafilipi 4:8 e re neago yona tabeng ye?

¹⁸ Letšatši le letšatši, re lebeletšana le ditšhitišo tše dikgolo tšeo di goketšago mahlo, e bile di dula di oketšega. Ka gona, go bohlokwa kudu go latela kgothatšo ya Jesu ya gore re boloke leihlo la rena “le lokile.” (Mat. 6:22, 23) Leihlo ‘le le lokilego’ le lebišitšwe morerong o tee ka mo go feletšego—morero wa go dira thato ya Modimo. Ka mo go fapanego, leihlo “le kgopo” le na le bohwirihwiri, le na le megabaru e bile le gogwa ke dilo tše di se nago mohola.

¹⁹ Gopola gore mahlo a rena a fepa menagano ya rena gomme menagano e fepa dipelo. Ka baka leo, go bohlokwa gore re dule re hlahloba dilo tše di lego bohlokwa. (Bala Bafilipi 4:8.) Ee, anke re tšweleng pele re bolela mantšu a thapelo ya mopsalme a rego: “Lahliša mahlô a-ka xo bôxêla tša lefêla.” Ka baka leo, ge re dutše re katanela go dira dilo ka go dumelelana le thapelo yeo, re ka kgodišega gore Jehofa o tla ‘re phediša ka tsela ya gagwe.’—Ps. 119:37; Baheb. 10:36.

Ke’ng Seo re Swanetšego go se Gopola Mabapi le . . .

• tswalano magareng ga mahlo a rena, menagano le dipelo?

• dikotsi tša go bogela diswantšho tše di kgothaletšago bootswa?

• bohlokwa bja go boloka mahlo a rena a “lokile”?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 23]

Ke dilo dife tše di se nago mohola tšeo Bakriste ba swanetšego go phema go di bogela?