Inthanete—Go Diriša ka Bohlale Sedirišwa se sa Lefase ka Bophara

GO THOMA ga go gatišwa ga dilo moo go thomilego nywagakgolo e fetilego, go fetošitše tsela yeo batho ba boledišanago ka yona. Go thoma go dirišwa ga Inthanete mehleng ya lehono go ile gwa bapetšwa le seo. Ba bangwe ba biditše sedirišwa se seo se holago gore ke sedirišwa sa lefase ka bophara sa poledišano, le gona ba nepile. Ge o dutše o nyakišiša tsebišong yeo e ka hwetšwago ka thekinolotši, o ka kopana le dintlha tše bohlokwa, dipalopalo le dikgopolo tše dintši ditabeng tša go fapafapana.

Bokgoni bja go boledišana ke mpho e kgahlišago e tšwago go Mmopi wa rena. Inthanete e re kgontšha go abelana dikgopolo le go nea ba bangwe tsebišo. Jehofa e bile wa pele wa go boledišana le lapa la batho, a le nea tsebišo e kwagalago le yeo e sego ya raragana ya kamoo le ka phelago bophelo bjo bo nago le morero. (Gen. 1:28-30) Lega go le bjalo, go etša ge go hlatselwa ke seo se diragetšego mathomong a histori ya batho, mpho ya poledišano e ka dirišwa gampe. Sathane o ile a nea Efa tsebišo yeo e bego e tloga e fošagetše. Efa o ile a amogela seo a bego a mmotša sona gomme a se fetišetša go Adama, yo a ilego a lebiša batho bophelong bja madimabe.—Gen. 3:1-6; Baroma 5:12.

Go ka bolelwa’ng mabapi le go diriša Inthanete? Le ge Inthanete e ka nea tsebišo e bohlokwa, ya re bolokela nako, le go dira dilo tšeo di nago le mohola, e ka re nea tsebišo e fošagetšego, ya re jela nako gomme ya senya boitshwaro bja rena bjo bobotse. A re hlahlobeng kamoo re ka dirišago sedirišwa seo sa lefase ka bophara go re hola.

Na ke Tsebišo e ka Botwago Goba ya Maaka?

O se ke wa nagana gore tsebišo ka moka e hwetšwago go Inthanete e lokile le gore e a hola. Ditshepedišo tša go nyakišiša ka gare ga Inthanete di diriša dikhomphutha tše dintši kudu bakeng sa go kgoboketša tsebišo goba go kgetha matlakala a Inthanete ao a nago le selo se sengwe le se sengwe go tloga go dilo tše kaone go ya go dilo tše di sa kgahlišego. Re nyaka temogo gore re kgethologanye korong go mooko, e le gore re se ke ra tsenya tsebišo e fošagetšego ya mpholo menaganong ya rena.

Ka 1993 makasine o mongwe wa go tsebega o be o na le diswantšho tša go segiša tšeo di bontšhago dimpša tše pedi di dutše ka pele ga khomphutha. Mpša e nngwe e botša e nngwe gore: “Go Inthanete ga go na yo a tsebago gore o mpša.” Nakong e fetilego, Sathane o ile a khuta ka noga ge a be a boledišana le Efa gomme a mmotša gore a ka swana le Modimo, bjalo ka ge batho ba bantši bao ba boledišanago Inthaneteng ba dira. Lehono, motho yo mongwe le yo mongwe yo a kgonago go tsena go Inthanete e ka ba tsebanyane go Inthanete, a itira gore o  tseba ditaba tše itšego, a bile a sa utolle leina la gagwe. E bile ga go na melao ya gore ke batho bafe feela bao ba dumeletšwego go phatlalatša dikgopolo, tsebišo, diswantšho le ditšhišinyo go yona.

O se ke wa swana le Efa ge o diriša Inthanete. O swanetše go ba šedi pele ga ge o ka dumela tsebišo yeo e ngwadilwego Inthaneteng. Pele ga ge o ka e bota, ipotšiše gore: (1) Tsebišo ye e tšwa go mang? Mongwadi o tseba gakaaka’ng ka taba yeo a bolelago ka yona? (2) Ke ka baka la’ng tsebišo yeo e phatlalatšwa? Ke’ng seo se bego se tutuetša mongwadi? Na e tšea lehlakore? (3) Mongwadi o hweditše kae tsebišo ye? Na o nea methopo yeo e ka hlahlobjago yeo tsebišo ya gagwe e tšerwego go yona? (4) Na tsebišo ye e nakong? Lekgolong la pele la nywaga, moapostola Paulo o ile a nea Timotheo keletšo yeo e sa dutšego e šoma le lehono. Paulo o ngwadile gore: “Hlokomela seo o se gafetšwego, o furalele dipolelo tša lefeela tšeo di senyago se sekgethwa le dikganetšano tšeo ka maaka di bitšwago gore ke tsebo.”—1 Tim. 6:20.

Na e Boloka Nako Goba e a e Senya?

Ge e ba Inthanete e dirišwa ka bohlale, e ka boloka nako, matla le tšhelete. Re ka reka selo ka ntle le gore re tšwe ka gae. Go bapetša ditheko go ka re thuša go boloka tšhelete. Go panka ka Inthanete go dirile gore bophelo bja batho ba bantši bo be bonolo; tšhelete e ka dirišwa nako e nngwe le e nngwe motho a le ka gae. Inthanete e re nea didirišwa tše bohlokwa tša go rulaganya leeto leo re ka bago re rerile go le tšea re sa diriše tšhelete e ntši, e bile e re thuša go beeletša e sa le pele dilo tše di nyakegago. Ka ntle le go dira boiteko bjo bogolo re ka lebelela dinomoro tša megala, diaterese le ditsela tše di fapafapanego tša go fihla moo re yago gona. Lefaseng ka bophara, diofisi tša makala tša Dihlatse tša Jehofa di diriša bontši bja didirišwa tša Inthanete go boloka nako, go fokotša mošomo le go seketša tšhelete.

Lega go le bjalo, go na le selo seo se sa lokago seo re swanetšego go se ela hloko. Se mabapi le nako yeo e ka senywago go dirišwa Inthanete. Go ba bangwe, Inthanete e fetogile sebapadišwa se se gogelago kudu go e na le go ba sedirišwa sa go thuša. Ba fetša nako e ntši ba bapala, ba reka, ba bolela, ba ngwala melaetša, ba nyakišiša le go fetleka Inthanete. Mafelelong, ba ka thoma go hlokomologa dilo tše bohlokwa kudu tšeo di akaretšago lapa, bagwera le phuthego. Motho a ka ba a lemalela Inthanete. Ka mohlala, kakanyetšo yeo e phatlaladitšwego ka 2010 e bontšha gore Makorea a lego mahlalagading a e ka bago a 18,4 lekgolong a ile a kgongwa kudu ke go lemalela Inthanete. Banyakišiši ba Jeremane ba boletše gore “basadi ba bantši bao ba oketšegago ba belaela ka go lemalela [ga] balekane ba bona” Inthanete. Mosadi yo mongwe o ile a belaela ka gore go ithekga ka mo go feteletšego ka Inthanete go fetošitše monna wa gagwe kudu go fihla bokgoleng bja gore lenyalo la bona le senyege.

Ofisi e nngwe ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa e amogetše lengwalo leo le tšwago go motho yo a ipitšago molemaledi wa Inthanete. Ka dinako tše dingwe o be a fetša diiri tša go fihla go tše lesome ka letšatši a diriša Inthanete. Ka morago ga go bolela gore “mathomong, go be go bonala e le selo seo se sa tshwenyego,” o ile a tlaleletša ka gore: “Ge nako e dutše e sepela, ke ile ka se sa ba le nako ya diboka gomme ke ile ka se sa rapela.” O be a eya dibokeng a sa lokišetša gomme monagano wa gagwe o be o e ba ka gae o duma gore o “ka kgona go tsena go [Inthanete] gape.” Ka  mo go thabišago, o ile a lemoga bothata gomme a gata megato ya go bo lokiša. A re se keng ra fihla bokgoleng bja gore re lemalele go diriša Inthanete.

Tsebišo—Na e Bohlokwa Goba ga e Bohlokwa?

Go 1 Bathesalonika 5:21, 22 re bala gore: “Kgonthišetšang dilo tšohle; kgomarelang se sebotse. Ilang bokgopo bja mohuta o mongwe le o mongwe.” Re swanetše go hlahloba ge e ba tsebišo yeo re e hwetšago go Inthanete e ka amogelwa ke Modimo, e bile e dumelelana le ditekanyetšo tša gagwe tše di phagamego. E swanetše gore e se ke ya belaetša boitshwarong gomme e swanele Mokriste. Diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa di tletše mo gohle, le gona ge e ba re se šedi, di ka re gokeletša molabeng.

Re bontšha bohlale ge re ipotšiša gore: ‘Na selo seo ke se bogelago nka se utela molekane wa ka, batswadi ba ka goba bana bešo ba Bakriste ge ba ka tsena ka phaphošing yeo ke lego go yona?’ Ge e ba karabo e le ee, re dira gabotse go diriša Inthanete feela ge batho ba bangwe ba le gona. Inthanete e tloga e fetošitše tsela yeo re boledišanago ka yona le yeo re rekago ka yona. Go tlaleletša moo, e butše tsela e mpsha ya go dira ‘bohlotlolo ka dipelong tša rena.’—Mat. 5:27, 28.

Na ke Romele Molaetša wo Goba ke se o Romele?

Go diriša Inthanete go akaretša go hwetša tsebišo le go e phatlalatša. Le ge re na le tokologo ya go hwetša tsebišo le go e fetiša, re bile re na le boikarabelo bja go kgonthišetša gore e nepagetše le gore e dumelelana le ditekanyetšo tša boitshwaro. Na re ka kgonthišetša gore selo seo re se ngwalago goba re se fetišetšago go batho ba bangwe se nepagetše? Na re dumeletšwe go fetiša tsebišo yeo? * Na e a hola le go aga? Maikemišetšo a rena ke afe ge re e dira gore e hwetšagale? Na re nyaka go dira bjalo e le feela gore re kgahliše batho ba bangwe?

Ge e-mail e dirišwa gabotse, e ka ba le mohola. E ka ba ya re nea tsebišo e ntši. Na re imetša batho ba bangwe ka go ba romela ditaba tša morago bjale goba ra romela batho ba bantši bao re ba tlwaetšego ditaba tše di sego bohlokwa, mohlomongwe ka go ba jela nako ya bona e bohlokwa? Na ga se ra swanela go hlahloba maikemišetšo a rena pele re kgotla konotswana ya go romela molaetša? Ke’ng seo re tlogago re nyaka go se fihlelela? Batho ba be ba ngwala mangwalo go abelana diphihlelo tša bona le ba leloko le bagwera, ba ba tsebiša seo se diregago maphelong a bona. Na se ga se sa swanela go ba moko wa e-mail ya rena? Go re’ng re fetišetša batho ba bangwe tsebišo yeo re ka se kgonego go e kgonthišetša?

Ka gona, ke’ng seo re swanetšego go se dira ka Inthanete? Na re swanetše go e efoga ka mo go feletšego? Mabakeng a mangwe seo se ka nyakega. Molemaledi wa Inthanete yo go boletšwego ka yena pejana o ile a dira bjalo e le gore a fenye go lemalela ga gagwe Inthanete ka nywaga e mentši. Ka lehlakoreng le lengwe, go diriša Inthanete go ka re hola, ge feela re dumelela ‘tlhaologanyo e re diša gomme temogo e re šireletša.’—Die. 2:10, 11.

[Mongwalo wa tlase]

[Seswantšho go letlakala 4]

O ka efoga bjang go ba mohlaselwa wa tsebišo yeo e sego ya nepagala?

[Seswantšho go letlakala 5]

Ke’ng seo o swanetšego go se hlahloba pele o kgotla konotswana ya go romela molaetša?