Na o a Gopola?
Na o a Gopola?
Na o thabetše go bala ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:
• Ke dilo dife tše tharo tše bohlokwa tšeo di ka re thušago go gana mokgwa wa go se botege?
Tšona ke: (1) Go hlagolela mokgwa wa go boifa Modimo ka tsela e botse. (1 Pet. 3:12) (2) Go hlagolela letswalo leo le tlwaeditšwego ka Beibele. (3) Go šoma ka thata gore o ikwe o kgotsofetše.—4/15, matlakala 6-7.
• Re tseba bjang gore go hlankela Modimo re sa tšee dilo gabohwefo ga go bolele gore ka mehla re dule re sentše sefahlego goba re pheme go itapološa?
Re ka ela hloko mohlala wa Jesu. O be a eja dijo a iketlile le batho ba bangwe. Re a tseba gore o be a sa dule a tšeela dilo godimo goba a sentše sefahlego. Batho ba bangwe, go akaretša le bana, ba be ba gogelega go yena e bile ba ikwa ba lokologile go ba le yena.—4/15, letlakala 10.
• Ke’ng seo banyalani ba ka se dirago ge e ba tswalano ya bona e bonagala e fokola ka morago ga ge ba bile le bana?
Ba swanetše go kgonthišetšana gore ba a ratana. Monna o swanetše go katanela go thuša mosadi wa gagwe go ikwa a šireletšegile. Le gona bobedi bja bona ba swanetše go itlwaetša go ba le poledišano e botse ya kamoo ba ikwago ka gona le ya dinyakwa tša bona tša nama.—5/1, matlakala 12-13.
• Ke’ng seo se bego se swantšhetšwa ke sehlare sa mohlware go Baroma kgaolo 11?
Sehlare sa mohlware se šupa go karolo ya bobedi ya peu ya Aborahama, e lego Isiraele ya moya. Jehofa o swana le modu gomme Jesu o swana le kutu ya sehlare se sa seswantšhetšo. Ge bontši bja Bajuda ba tlhago ba be ba gana Jesu, Bantle bao ba ilego ba fetoga badumedi ba be ba ka hlomesetšwa go sona, ka go re’alo ba tšweletša palo e feletšego ya karolo ya bobedi ya peu ya Aborahama.—5/15, matlakala 22-25.
• Ke ditaba dife tše dibotse tšeo ka mo kgethegilego re ka di botšago badiidi?
Ditaba tše dibotse ke tše: Modimo o kgethile Jesu gore e be Kgoši. Ke Yena Mmuši wa maleba yo a tlago go fediša bodiidi. Ka baka la’ng? Ka gobane o tlo buša batho ka moka e bile o na le matla a go phethagatša seo a se boletšego; o kwela badiidi bohloko; le gona a ka fediša selo seo se bakago bodiidi, e lego mokgwa wa rena wa leabela wa go ba le boithati.—6/1, letlakala 7.
• Jesu o be a e ra go re’ng ge a be a botša Kayafa gore: “Wena ka noši o boletše”?—Mat. 26:63, 64.
Go bonagala polelwana e rego, “wena ka noši o boletše” e be e le sekapolelo se se tlwaelegilego sa Bajuda ge ba be ba tiišetša gore taba e itšego ke therešo. Moperisita yo a Phagamego Kayafa o be a botšišitše ge e ba Jesu e be e le Kriste, Morwa wa Modimo. Go araba ga Jesu ka gore: “Wena ka noši o boletše,” e be e le go tiišetša gore seo e be e le therešo.—6/1, letlakala 18.
• Na bana ba phethagetšego bao Jesu a ka bego a ile a ba le bona ge e be e sa le motho e be e ka ba karolo ya topollo?
Aowa. Le ge Jesu a be a ka ba le bana ba bantši ba phethagetšego, bana bao ba be ba ka se be karolo ya topollo. Ke bophelo bjo bo phethagetšego bja Jesu feela bjoo bo bego bo lekana le bja Adama. (1 Tim. 2:6)—6/15, letlakala 13.
• Bakriste ba ka bontšha bjang gore ba tšeela godimo temošo ya mabapi le barutiši ba maaka yeo e begilwego go Ditiro 20:29, 30?
Ga ba amogele barutiši ba bjalo ba maaka ka magaeng a bona goba go ba dumediša. (Baroma 16:17; 2 Joh. 9-11) Bakriste ba phema dipuku tša bahlanogi, mananeo a thelebišene ao ba tšwelelago go ona gotee le Diwepesaete tšeo di nago le dithuto tša bona.—7/15, matlakala 15-16.
• Ke mang a swanetšego go ruta bana ka Modimo?
Tate le mma ba swanetše go phetha boikarabelo bjo, ka go dumelelana le seo Beibele e se laelago. (Die. 1:8; Baef. 6:4) Dinyakišišo di bontšha gore ge batswadi ka bobedi ba tšea karolo tabeng ye, seo se hola bana ka tsela e botse.—8/1, matlakala 6-7.
