1. Ke ka baka la’ng Jesu a ile “a thaba kudu ka moya o mokgethwa”? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.)

AKANYA kamoo go swanetšego go ba go be go le ka gona go bona Jesu a “[thabile] kudu ka moya o mokgethwa.” Mohlomongwe o be a myemyela kudu gomme sefahlego sa gagwe se tletše ka lethabo. Eupša o be a thabišitšwe ke’ng? O be a sa tšwa go roma barutiwa ba gagwe ba 70 gore ba yo botša batho ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. Ka ge go be go na le manaba a mantši le a sehlogo a therešo, o be a fagahletše go bona kamoo barutiwa bao ba bego ba tla phetha kabelo yeo. Manaba ao a be a akaretša bamangwalo le Bafarisei, bao ba bego ba rutegile kudu e bile ba le bohlale. Ba be ba nyaka gore batho ba lebelele Jesu e le mmetli feela le go lebelela barutiwa ba gagwe e le “batho ba sa rutegago le ba tlwaelegilego.” (Ditiro 4:13; Mareka 6:3) Lega go le bjalo, barutiwa bao ba ile ba boa bodireding ba thabile kudu. Ba be ba kgonne go bolela ditaba tše dibotse go sa šetšwe kganetšo ya batho, gaešita le ya batemona! Ke ka baka la’ng ba ile ba dula ba thabile le go ba le sebete?—Bala Luka 10:1, 17-21.

2. (a) Barutiwa ba Jesu e be e le bana ka kgopolo efe? (b) Ke’ng seo se thušitšego barutiwa ba Jesu go kwešiša ditherešo tše di tseneletšego tša Beibele?

² Jesu o ile a botša Jehofa gore: “Ke go tumiša phatlalatša  wena Tate, Morena wa legodimo le lefase, gobane o utetše ba bohlale le ba tlhaologanyo dilo tše gomme wa di utollela bana. Ee, Tate, gobane o ratile ge ke dira ka tsela yeo.” (Mateo 11:25, 26) Ke ka baka la’ng Jesu a ile a bitša barutiwa ba gagwe gore ke bana? Ka gobane ka go se swane le bamangwalo le Bafarisei, bao e bego e le dirutegi le bao ba bego ba ipona ba le bohlale, barutiwa ba Jesu ba be ba ikemišeditše go rutwa go swana le bana. Ba ile ba ithuta go ikokobetša, e sego go ikgogomoša. (Mateo 18:1-4) Ka ge ba be ba ikokobeditše, Jehofa o ile a diriša moya wa gagwe o mokgethwa go ba thuša go kwešiša ditherešo tše di tseneletšego tša Beibele. Eupša baetapele ba bodumedi ba Bajuda bao ba ikgogomošago ba ile ba dula ba foufaditšwe ke Sathane le boikgogomošo bja bona.

3. Re tlo ahlaahla’ng sehlogong se?

³ Ruri ga go makatše ge Jesu a ile a thaba ka tsela ye! O be a thabišitšwe ke go bona kamoo Jehofa a thušitšego batho ba ikokobeditšego gore ba kwešiše ditherešo tše di tseneletšego tša Beibele go sa šetšwe gore ba be ba se ba rutega. Modimo o rata tsela ye ya go ruta, e bile ga se a fetoga. O bontšha bjang gore o sa dutše a amogela tsela ye ya go ruta? Sehlogong se, re tlo ithuta kamoo lehono Jehofa a thušago batho bao ba ikokobeditšego go kwešiša ditherešo tše di tseneletšego tša Beibele.

4. Ke ka ditsela dife kgatišo e nolofaditšwego ya Morokami e bilego mpho?

⁴ Nywageng ya morago bjale, mokgatlo wa Modimo o gateletše kudu bohlokwa bja go ruta ka tsela e bonolo le e kwešišegago. Anke re ahlaahleng mehlala e meraro. Sa pele, go na le kgatišo e nolofaditšwego ya Morokami. * (Bona mongwalo wa ka tlase.) Ke mpho yeo e thušitšego batho ba bantši, go akaretša le bao ba thatafalelwago ke go bala goba go kwešiša leleme le itšego leo ba le dirišago. Malapa a mantši a hweditše gore kgatišo e nolofaditšwego e thuša bana ba ona go kwešiša Morokami gakaone. Batho ba bantši ba ngwadile mangwalo a ditebogo. Kgaetšedi yo mongwe o boletše gore o be a tšhaba go araba Thutong ya Morokami. Eupša gona bjale o re ga a sa tšhaba! Ka morago ga gore a diriše kgatišo e nolofaditšwego, o ile a ngwala gore: “Gona bjale ke araba ka makga a mmalwa, e bile ga ke sa tšhoga! Ke leboga Jehofa le lena.”

5. E mengwe ya mehola ya kgatišo e kaonefaditšwego ya Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Makgethwa ke efe?

⁵ Sa bobedi, go na le kgatišo e kaonefaditšwego ya Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Makgethwa yeo e lokolotšwego ka Seisemane sebokeng sa ngwaga le ngwaga ka October 5, 2013. * (Bona mongwalo wa ka tlase.) Mangwalo a mantši ka kgatišong ye a na le mantšu a sego kae, eupša moko wa ona ga se wa fetoga e bile a kwešišega gabonolo. Ka mohlala, Jobo 10:1 e be e na le mantšu a 27 eupša gona bjale e na le a 19, gomme Diema 8:6 e be e  na le mantšu a 20 gomme gona bjale ke a 13. Ditemana tšeo ka bobedi di kwagala gabotse ka go phetolelo yeo e mpsha. Ngwanabo rena yo mongwe wa motlotšwa yo a hlanketšego Jehofa ka potego ka nywaga e mentši o itše: “Ke badile puku ya Jobo kgatišong ye yeo e kaonefaditšwego, gomme ke kwa eka ke gona ke e kwešišago gabotse!” Ba bantši ba boletše se se swanago.

6. O ikwa bjang ka tlhaloso e kwagalago kutšwanyana ya Mateo 24:45-47?

⁶ Sa boraro, nagana ka tše dingwe tša diphetogo tša morago bjale tša mabapi le kamoo re kwešišago mangwalo a itšego ka gona. Ka mohlala, go ile gwa gatišwa tlhaloso e kwagalago kutšwanyana ya mabapi le “mohlanka yo a botegago le wa temogo” ka go Morokami wa July 15, 2013. (Mateo 24:45-47) Sehlogo seo se hlalositše gore mohlanka yo a botegago ke Sehlopha se Bušago. Sa bontšha le gore “ba ntlo” ke batlotšwa le “dinku tše dingwe,” bao ka moka ba fepšago ke mohlanka yo a botegago. (Johane 10:16) Ruri re thabišwa ke go ithuta ditherešo tše bjalo e bile re thabela go di ruta ba bangwe! Jehofa o bontšhitše ka ditsela dife tše dingwe gore o rata thuto e bonolo le e kwešišegago?

7, 8. Ke mehlala efe ya dipego tša ka Beibeleng tšeo di swantšhetšago dilo tše kgolwanyana tšeo di bego di sa tlo direga?

⁷ Ge e ba o na le nywaga e mentši o hlankela Jehofa, ga go pelaelo gore o lemogile mokgwa o mofsa woo dikgatišo tša rena di hlalosago dipego tše dingwe tša Beibele. Nakong e fetilego, re be re tlwaetše go bolela gore dipego tše dingwe tša ka Beibeleng di swantšhetša dilo tše itšego tše kgolwanyana tša nakong e tlago. Dipego tšeo di be di bitšwa diswantšhetšo. Selo seo se bego se swantšhetšwa ke selo se itšego se be se bitšwa selo sa kgonthe. Na go na le mabaka a kwagalago a gore re hlalose dipego tša Beibele ka tsela ye? Ee. Ka mohlala, Jesu o boletše ka “pontšho ya moporofeta Jona.” (Bala Mateo 12:39, 40.) Jesu o hlalositše gore nako yeo Jona a ilego a e fetša a le ka mpeng ya hlapi e swantšhetša nako yeo yena a bego a tla e fetša a le ka lebitleng.

⁸ Go na le dipego tše dingwe tša Beibele tšeo di swantšhetšago dilo tše kgolwanyana tšeo di bego di sa tlo direga. Moapostola Paulo o boletše ka tše mmalwanyana tša tšona. Ka mohlala, tswalano ya Aborahama le Hagara gotee le Sara e be e swantšhetša tswalano ya Jehofa le setšhaba sa Isiraele gotee le karolo ya legodimong ya mokgatlo wa Modimo. (Bagalatia 4:22-26) Ka mo go swanago, taberenakele, tempele, Letšatši la Poelano, moperisita yo a phagamego le dilo tše dingwe tša Molaong wa Moshe e be e le “moriti wa dilo tše dibotse tše di tlago go tla.” (Baheberu 9:23-25; 10:1) Tumelo ya rena e a matlafala ge re ithuta ka dipego tše tša Beibele le seo di se swantšhetšago. Eupša na seo se bolela gore motho yo mongwe le yo mongwe, tiragalo goba selotsoko seo se hlalositšwego ka Beibeleng se swantšhetša motho yo a itšego goba selo se itšego?

9. Pego ya Beibele ya mabapi le Nabothe e be e hlaloswa bjang nakong e fetilego?

 ⁹ Nakong e fetilego, gantši dikgatišo tša rena di be di hlalosa gore motho yo mongwe le yo mongwe, tiragalo goba selotsoko ka Beibeleng se be se swantšhetša motho yo a itšego goba selo se itšego. Ka mohlala, Mohumagadi yo kgopo e lego Isebele o ile a loga maano a gore Nabothe a bolawe e le gore monna wa gagwe e lego Ahaba a ka tšea serapa sa merara sa Nabothe. (1 Dikgoši 21:1-16) Ka 1932, Morokami o ile wa hlalosa gore Ahaba le Isebele ba swantšhetša Sathane le mokgatlo wa gagwe, wa re Nabothe o swantšhetša Jesu, gomme lehu la Nabothe le swantšhetša go bolawa ga Jesu. Lega go le bjalo, ka 1961, puku ya “Let Your Name Be Sanctified” e ile ya bolela gore Nabothe o swantšhetša batlotšwa gomme Isebele o swantšhetša Bojakane. E ile ya bolela le gore go tlaišwa ga Nabothe ke Isebele go swantšhetša go tlaišwa ga batlotšwa mehleng ya bofelo. Ditlhaloso tše di matlafaditše tumelo ya batho ba Modimo ka nywaga e mentši. Bjale ke ka baka la’ng gona bjale re fetoša tsela yeo re hlalosago dilo ka yona?

10. (a) Ke bjang mohlanka yo a botegago a bago šedi kutšwanyana ge a hlalosa dipego tše itšego tša Beibele? (b) Dikgatišo tša rena di bolela kudu ka’ng lehono?

¹⁰ Go theoša le nywaga, Jehofa o thušitše “mohlanka yo a botegago le wa temogo” go ba le temogo kudu, goba go ba šedi. Bjang? Gona bjale mohlanka yo a botegago o ba šedi ge a bolela gore pego e itšego ya Beibele  e swantšhetša selo se itšego se segolwanyana, e bile o dira seo ge feela go na lebaka le le kwagalago la Mangwalo la go dira bjalo. Ditlhaloso tše dingwe tša kgale tša mabapi le dipego tšeo di swantšhetšago dilo tše itšego le phethagalo ya tšona go be go le thata go di kwešiša, go di gopola le go di diriša. Bothata bjo bogolo ke gore ge pego e itšego ya Beibele e be e hlaloswa e le go leka go bontšha seo e se swantšhetšago, batho ba be ba sa holege goba ba sa ithute selo. Ka gona lehono dikgatišo tša rena di bolela kudu ka dithuto tše bonolo le tše di holago tša mabapi le tumelo, kgotlelelo, go ineela go Modimo le dika tše dingwe tša bohlokwa tšeo re ka ithutago tšona dipegong tša Beibele. *—Bona mongwalo wa ka tlase.

11. (a) Lehono re kwešiša bjang pego ya Nabothe, gona mohlala wa gagwe o re thuša bjang? (b) Ke ka baka la’ng nywageng ya morago bjale dikgatišo tša rena di boletše ka sewelo ka dilo tšeo e lego diswantšhetšo le dilo tša kgonthe? (Bona “Dipotšišo tše Tšwago go Babadi” tokollong ye.)

¹¹ Gona bjale re kwešiša gabotse pego ya Beibele ya mabapi le Nabothe. Nabothe ga se a hwa ka gobane a swantšhetša Jesu goba batlotšwa. Go e na le moo, o hwile ka gobane a be a ikemišeditše go dula a botegela Modimo. O ile a kgomarela Molao wa Jehofa go sa šetšwe go tlaišwa o šoro ke mmuši yo matla. (Numeri 36:7; 1 Dikgoši 21:3) Ruri wo ke mohlala o mobotse go bahlanka ka moka ba Modimo bao lehono ba ka swanelwago ke go kgotlelela tlaišo e swanago! (Bala 2 Timotheo 3:12.) Bakriste ka moka ba ka kgona go kwešiša mohlala woo, go o gopola le go diriša seo ba ithutago sona go wona gomme ba matlafatša tumelo ya bona.

12. (a) Ke phetho efe yeo re sa swanelago go e dira ka dipego tša Beibele? (b) Ke ka baka la’ng re kgona go kwešiša gabotse gaešita le dilo tše di tseneletšego? (Bona mongwalo wa ka tlase.)

¹² Na re swanetše go phetha ka gore dipego tša Beibele di re swaretše dithuto feela gomme go felela moo? Aowa. Go e na le gore dikgatišo tša rena di hlalose dipego tše itšego tša Beibele e le diswantšhetšo le dilo tša kgonthe, gona bjale di bolela kudu kamoo pego e itšego ya Beibele e tswalanago le e nngwe. Ka mohlala, go botega ga Nabothe go sa šetšwe go tlaišwa le go bolawa go re gopotša ka potego ya Kriste le ya batlotšwa. Lega go le bjalo, e bile go re gopotša ka potego ya ba bantši bao e lego “dinku tše dingwe.” Ruri re kgona go bona gore Jehofa o re ruta ka tsela e bonolo! *—Bona mongwalo wa ka tlase.

13. Ke mehlala efe yeo e bontšhago gore ga bjale re kgona go hlalosa diswantšho tša Jesu ka tsela e bonolo le e kwagalago kudu?

¹³ Jesu Kriste e be e le Morutiši yo mogolo kudu yo a kilego a phela mo lefaseng. O be a rata go diriša diswantšho, goba mehlala ge a ruta. (Mateo 13:34) Diswantšho di kgona go ruta ka gobane di hlalosa dikgopolo tše thata ka tsela e bonolo yeo e dirago gore re nagane le go re kgoma dipelo. Go theoša le nywaga, dikgatišo tša rena di hlalositše diswantšho tša Jesu ka tsela e bonolo le e kwagalago kudu. Ka mohlala, Morokami wa July 15, 2008 o re thušitše go kwešiša gabotse seswantšho sa Jesu sa mabapi le komelo, thoro ya sehlare sa mosetata le sa mabapi le lokwa. Gona bjale re a tseba gore diswantšho tšeo di bolela ka Mmušo wa Modimo, woo o thušitšego batho ba bantši go hlanogela lefase le le kgopo gomme ba fetoga barutiwa ba Kriste.

14. (a) Re be re hlalosa bjang seswantšho sa mabapi le Mosamaria wa kgaugelo? (b) Gona bjale re kwešiša bjang seswantšho seo sa Jesu?

¹⁴ Ke’ng seo se ka re thušago go kwešiša dikanegelo tša Jesu, goba diswantšho tša gagwe? Tše dingwe tša dikanegelo tša gagwe ke diswantšhetšo goba ke boporofeta. Tše dingwe di re ruta dithuto tše bohlokwa. Eupša re ka tseba bjang dikanegelo tšeo e lego diswantšhetšo le tšeo di sego bjalo? Karabo ya potšišo ye e ile ya ba molaleng go theoša le nywaga. Ka mohlala, nagana kamoo re bego re hlalosa seswantšho sa Jesu sa mabapi le Mosamaria wa kgaugelo. (Luka 10:30-37) Ka 1924, Morokami o ile wa bolela gore Mosamaria yoo o swantšhetša Jesu gomme tsela yeo e tšwago Jerusalema e fologela Jeriko e swantšhetša maemo a batho ao a thomilego go mpefala ga e sa le go tloga borabeleng bja kua Edene. O boletše gape gore bahlakodi ba tseleng yeo ba swantšhetša mekgatlo e megolo le borakgwebo ba megabaru, gomme wa re moperisita le Molefi ba swantšhetša Bojakane. Eupša lehono, dikgatišo tša rena di diriša seswantšho seo go gopotša Bakriste ka moka gore ba se ke ba ba le kgethollo. Re swanetše go thuša bohle bao ba hlokago thušo, kudukudu ka go ba thuša go ithuta therešo ka Modimo. Ruri re a thaba ge re bona kamoo Jehofa a dirago gore therešo e kwagale.

15. Re tlo ahlaahla’ng sehlogong se se latelago?

¹⁵ Sehlogong se se latelago, re tlo ahlaahla seswantšho sa Jesu sa mabapi le dikgarebe tše lesome. (Mateo 25:1-13) Jesu o be a nyaka gore bahlanka ba gagwe ba mehleng ya bofelo ba kwešiše bjang seswantšho seo se matla? Na motho yo mongwe le yo mongwe, dilo ka moka goba ditiragalo tša seswantšhong seo di swantšhetša motho yo a itšego goba selo se itšego se segolwanyana sa nakong e tlago? Goba na Jesu o be a nyaka gore re ithute dithuto tša bohlokwa tšeo di tlago go re thuša mehleng ye ya bofelo? Re tla hwetša dikarabo sehlogong se se latelago.