1, 2. Ke mang a re neilego letswalo, gona ke ka baka la’ng re ka leboga gore re na le lona?

JEHOFA MODIMO o bopile batho ba na le tokologo ya go ikgethela, ke gore, tokologo ya go itirela diphetho. E le go re thuša go dira diphetho tše dibotse, Jehofa o re neile selo seo se ka re hlahlago. Selo seo ke letswalo, e lego maikwelo a ka gare ao a re thušago go kgethologanya se se nepagetšego go se se fošagetšego. Ge re diriša matswalo a rena ka tsela ya maleba, a ka re thuša go dira dilo tše dibotse gomme ra phema go dira dilo tše mpe. Matswalo a rena ke bohlatse bja gore Jehofa o a re rata le gore o nyaka dilo di re sepelela gabotse.

² Batho ba bangwe lehono ba dira dilo tše dibotse le go hloya dilo tše mpe gaešita le ge ba sa ithute Beibele. (Bala Baroma 2:14, 15.) Ba thušwa ke’ng? Ba thušwa ke matswalo a bona. Letswalo le thuša batho ba bantši gore ba se ke ba dira dilo tše mpe. Nagana gore lefase le be le tla ba kgopo bjang ge nkabe batho ka moka ba se na matswalo. Ga go pelaelo gore dilo tše mpe tšeo di diregago lehono di be di tla tšhoša kudu. Ruri re leboga gore  Jehofa o neile motho yo mongwe le yo mongwe letswalo!

3. Matswalo a rena a ka re thuša bjang ka phuthegong?

³ Batho ba bantši ga ba itshwenye ka go tlwaetša matswalo a bona. Lega go le bjalo, batho ba Jehofa ba nyaka gore matswalo a bona a šome gabotse ka gobane a ka ba thuša go godiša botee ka phuthegong. Re nyaka gore matswalo a rena a re gopotše seo Beibele e se bolelago tabeng ya se se nepagetšego le se se fošagetšego, se se lokilego le se sebe. Lega go le bjalo, e le gore re tlwaetše matswalo a rena le go a diriša, ga se ra swanela go fo ithuta seo Beibele e se bolelago. Re swanetše go rata ditekanyetšo tša Modimo gomme re be le tumelo ya gore di tla re thuša. Paulo o ngwadile gore: “Boikemišetšo bja taelo ye ke lerato le le tšwago pelong e hlwekilego le leo le tšwago letswalong le lebotse le leo le tšwago tumelong e se nago boikaketši.” (1 Timotheo 1:5) Ge re tlwaetša matswalo a rena le go a kwa, re tlo rata Jehofa kudu le go ba le tumelo e matla go yena. Tsela yeo re dirišago matswalo a rena ka yona e bontšha kamoo re nago le tswalano ya kgauswi le Jehofa ka gona le kamoo re nyakago go mo thabiša ka gona. Le gona matswalo a rena a utolla seo ge e le gabotse re lego sona.

4. Re ka tlwaetša matswalo a rena bjang?

⁴ Re ka tlwaetša matswalo a rena bjang? Re swanetše go ithuta Beibele ka mehla, re naganišiše ka seo re se balago gomme re kgopele Jehofa gore a re thuše go diriša seo re ithutilego sona. Se se ra gore ga se ra swanela go fo tlatša dihlogo ka tsebo. Ge re ithuta Beibele, morero wa rena ke go tseba Jehofa gakaone. Seo se re thuša go tseba gore ke Modimo wa mohuta mang, o rata eng le gore ga a rate eng. Ge re dutše re ithuta ka mo go oketšegilego ka Jehofa, mafelelong matswalo a rena a tla lemoga kapejana seo Jehofa a rego se nepagetše le seo a rego se fošagetše. Ge re tlwaetša matswalo a rena, ke moo re tlago go thoma go nagana go swana le Jehofa.

5. Re tlo ahlaahla’ng sehlogong se?

⁵ Eupša re ka ipotšiša gore: Letswalo leo le tlwaeditšwego gabotse le ka re thuša bjang ge re swanetše go dira diphetho? Re ka bontšha bjang gore re hlompha matswalo a Bakristegotee le rena? Gona matswalo a rena a ka re tutueletša bjang go dira dilo tše di lokilego? Anke re ahlaahleng dikarolo tše tharo tšeo go tšona go nyakegago gore re diriše matswalo ao a tlwaeditšwego gabotse: (1) ditabeng tša kalafo, (2) boitapološong le (3) modirong wa rena wa boboledi.

6. Ke diphetho dife tšeo re di dirago ditabeng tša kalafo?

⁶ Beibele e re re pheme dilo tšeo di ka re gobatšago le gore re dire dilo ka tekatekano, go swana le ge re eja le ge re enwa. (Diema 23:20; 2 Bakorinthe 7:1) Ge re latela keletšo ye ya Beibele, e ka re thuša ditabeng tša maphelo. Ke therešo gore re sa babja le go tšofala. Ke diphetho dife tšeo re ka swanelwago ke go di dira? Dinageng tše dingwe, go na le mehuta e mentši e fapafapanego ya kalafo. Diofisi tša makala ka mehla di amogela mangwalo ao a tšwago go bana babo rena le dikgaetšedi ba  botšiša ka mehuta e fapafapanego ya kalafo. Ba bantši ba botšiša gore: “Na go lokile gore mohlanka wa Jehofa a amogele kalafo ye goba yela?”

7. Re ka dira bjang diphetho tše dibotse ditabeng tša tšhelo ya madi?

⁷ Ofisi ya lekala goba bagolo ba phuthego ga ba na tshwanelo ya go direla Mokriste phetho ditabeng tša kalafo, gaešita le ge Mokriste yoo a botšiša seo a swanetšego go se dira. (Bagalatia 6:5) Lega go le bjalo, bagolo ba ka botša Mokriste yoo seo Jehofa a se bolelago ka kalafo yeo go mo thuša go dira phetho e botse. Ka mohlala, Modimo o re laetše gore re ile madi. (Ditiro 15:29) Taelo ye e thuša Mokriste go kwešiša gabotse gore a ka se amogele kalafo yeo e akaretšago go tšhelwa madi goba dikarolwana tša ona tše nne tše dikgolo. Tsebišo ye e ka kgoma letswalo la Mokriste le nakong ya ge a dira phetho ya ge e ba a tla amogela dikarolwana tše dinyenyane tša madi, e lego dikarolwana tšeo di ntšhitšwego dikarolong tše nne tše dikgolo tša madi. * (Bona mongwalo wa ka tlase.) Ke keletšo efe e nngwe ya Beibele yeo e ka re thušago go dira diphetho tše dibotse ditabeng tša kalafo?

8. Bafilipi 4:5 e ka re thuša bjang go dira diphetho tše dibotse ditabeng tša kalafo?

⁸ Diema 14:15 e re: “Mang le mang yo a se nago temogo o dumela mantšu ka moka, eupša yo bohlale o šetša dikgato tša gagwe.” Lehono, go ka no ba go se na dikalafo tše di tsebegago tša malwetši a itšego. Ka gona re swanetše go ba šedi kudu ka dikalafo tšeo go thwego di a fodiša, mola go se na bohlatse bja gore go bjalo. Paulo o ngwadile gore: “Anke go lekalekana ga lena go tsebje bathong bohle.” (Bafilipi 4:5) Go ba le tekatekano go tla re thuša go dula re swaregile ka go hlankela Jehofa go e na le go hlwa re tshwenyega ka dikalafo. Ge re ka tshwenyega kudu ka dikalafo, re ka thoma go nagana kudu ka rena. (Bafilipi 2:4) Re a tseba gore re ka se be le mebele e phethagetšego tshepedišong ye. Ka baka leo, kgonthišetša gore go hlankela Jehofa go tla pele bophelong bja gago.—Bala Bafilipi 1:10.

9. Baroma 14:13, 19 e kgoma bjang diphetho tša rena ditabeng tša maphelo, gona botee bja rena bo ka ba kotsing bjang?

⁹ Mokriste yo a nago le tekatekano a ka se  gapeletše ba bangwe go dira seo a naganago gore se lokile. Nageng e nngwe, banyalani ba bangwe ba be ba kgothaletša ba bangwe go nwa dihlare tše itšego le go latela lenaneo le itšego la go ja. Ba ile ba phegelela Bakriste ba bangwe go dira seo, eupša ba bangwe ba gana. Ge dihlare tšeo le lenaneo leo di eba le mafelelo a sa kgahlišego, bana babo rena le dikgaetšedi ba bantši ba ile ba galefa. E be e se phošo gore banyalani bao ba itirele phetho dilong tšeo, e sego go kgothaletša ba bangwe. Na e be e le go bontšha tekatekano go bea botee bja phuthego kotsing ka go kgothaletša mohuta o itšego wa kalafo? Mehleng ya Baroma ba bogologolo, Bakriste ba bangwe ba be ba na le dipono tše di sa swanego ka dijo tše itšego le menyanya. Paulo o ile a ba eletša bjang? O itše: “Motho yo mongwe o tšea letšatši le lengwe e le le fetago le lengwe; yo mongwe o tšea gore letšatši le lengwe le swana le a mangwe ka moka; anke motho yo mongwe le yo mongwe a kgodišege ka mo go tletšego monaganong wa gagwe.” Ka gona anke re itlhokomeleng gore re se kgopiše ba bangwe.—Bala Baroma 14:5, 13, 15, 19, 20.

10. Ke ka baka la’ng re swanetše go hlompha diphetho tša ba bangwe? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

¹⁰ Ka dinako tše dingwe, re ka no se kwešiše lebaka leo motho yo a itšego ka phuthegong a dirago phetho e itšego tabeng yeo e ithekgilego ka letswalo. Re swanetše go dira’ng ge re sa kwešiše? Ga se ra swanela go kitimela go mo ahlola goba go mo gapeletša go fetoša monagano. Mohlomongwe go sa nyakega gore a tlwaetše letswalo la gagwe kutšwanyana, goba mohlomongwe le fokola kudu. (1 Bakorinthe 8:11, 12) Goba mohlomongwe matswalo a rena ke ona a sego a tlwaetšwa gabotse. Ge go tliwa ditabeng tša kalafo le ditaba tše dingwe, yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go itirela phetho le go lebeletšana le ditlamorago tša phetho yeo.

11, 12. Beibele e re thuša bjang go kgetha boitapološo?

¹¹ Jehofa o re bopile ka tsela ya gore re kgone go itapološa le go holwa ke seo. Solomone o ngwadile gore go na le “nako ya go sega” le “nako ya go bina.” (Mmoledi 3:4) Lega go le bjalo, ga se boitapološo ka moka bo holago, bo lapološago goba bo thabišago. E bile ga se ra swanela go fetša nako e ntši kudu re itapološa. Matswalo a rena a ka re thuša bjang go thabela boitapološo bjo Jehofa a bo amogelago le bjo bo ka re holago?

¹² Beibele e re lemoša gore re pheme “mediro ya nama.” Mediro yeo e akaretša “bootswa, go se hlweke, boitshwaro bjo bo hlephilego, borapedi bja medimo ya diswantšho, go dirišana le meoya e mebe, bonaba, tshele, lehufa, go tlalelana ka bogale, diphenkgišano, dikarogano, dihlotswana tša bokgelogi, mona, botagwa, menyanya ya mašata le dilo tša go swana le tše.” Paulo o ngwadile gore “bao ba tlwaelago go dira dilo tše bjalo ba ka se je bohwa bja Mmušo wa Modimo.” (Bagalatia 5:19-21) Ka gona re ka ipotšiša gore: ‘Na  letswalo la ka le nthuša go phema dipapadi tše di dirago gore ke be bogale, ke phadišane, ke be le moya wa botšhaba goba ke be le bošoro? Na letswalo la ka le a ntemoša ge ke lekega go bogela filimi yeo e nago le dikarolo tše di bontšhago batho bao ba sa aparago goba yeo e kgothaletšago boitshwaro bjo bo gobogilego, botagwa goba boloi?’

13. Keletšo yeo e lego go 1 Timotheo 4:8 le go Diema 13:20 e ka re thuša bjang tabeng ya boitapološo?

¹³ Melao ya motheo ya Beibele e ka re thuša go tlwaetša matswalo a rena tabeng ya boitapološo. Ka mohlala, Beibele e re “go tlwaetša mmele go hola ganyenyane.” (1 Timotheo 4:8) Batho ba bantši ba nagana gore go itšhidulla ka mehla go a lapološa e bile go dira gore ba ikwe ba phetše gabotse. Eupša go thwe’ng ge e ba re nyaka go itšhidulla le sehlopha se itšego? Na go na le taba gore re itšhidulla le bomang? Diema 13:20 e re botša gore: “Yo a sepelago le ba bohlale o tla hlalefa, eupša yo a gweranago le ditlaela o tla tshereana.” Ka gona, go bohlokwa gore re diriše matswalo a rena ao a tlwaeditšwego ka Beibele ge re kgetha boitapološo.

14. Lapa le lengwe le ile la diriša bjang Baroma 14:2-4?

¹⁴ Christian le Daniela ba na le bana ba babedi ba nywageng ya bofsa. Christian o re: “Borapeding bja rena bja Lapa, re ile ra ahlaahla taba ya boitapološo. Re ile ra dumelelana gore ditsela tše dingwe tša go itapološa di a amogelega mola tše dingwe di sa amogelege. Re ile ra ithuta le gore ke bomang bao re ka rego ke bagwera ba babotse. Yo mongwe wa barwedi ba rena o llile ka gore nakong ya matena kua sekolong, bafsa ba bangwe ba Dihlatse ba be ba itshwara ka tsela yeo a bego a nagana gore ga se ya maleba. O re le yena o ile a ikwa a lekega go ba ekiša. Re ile ra mo hlalosetša gore motho yo mongwe le yo mongwe o na le letswalo, le gore le swanetše go re hlahla ge re kgetha seo re se dirago gotee le batho bao re se dirago le bona.”—Bala Baroma 14:2-4.

15. Mateo 6:33 e ka re thuša bjang ge re rulaganya boitapološo?

¹⁵ O fetša nako e kaaka’ng o itapološa? Na o etiša pele mediro ya go swana le go ya dibokeng, tšhemong le go ithuta Beibele goba na  boitapološo bo tla pele bophelong bja gago? Ke’ng seo o se etišago pele? Jesu o itše: “Tšwelang pele le tsoma Mmušo pele le toko ya gagwe gomme dilo tše tše dingwe ka moka le tla di okeletšwa.” (Mateo 6:33) Ge o dira phetho ya kamoo o ka dirišago nako ya gago, na letswalo la gago le go gopotša ka keletšo ye ya Jesu?

16. Matswalo a rena a re kgothaletša bjang go bolela ditaba tše dibotse?

¹⁶ Letswalo leo le tlwaeditšwego gabotse ga le re lemoše feela ge re dira dilo tše di fošagetšego, eupša gape le re tutueletša go dira dilo tše dibotse. Se sengwe sa dilo tšeo ke go bolela ditaba tše dibotse ka ntlo le ntlo le go nea bohlatse go bao re kopanago le bona kae le kae. Se ke seo Paulo a ilego a se dira. O ngwadile gore: “Ke tlamegile. Ruri, go madimabe nna ge e ba ke se ka bolela ditaba tše dibotse!” (1 Bakorinthe 9:16) Ge re dutše re ekiša Paulo, re tla ba le letswalo le lebotse, re tseba gore re dira se se nepagetšego. Le gona ge re botša ba bangwe ditaba tše dibotse, re kgoma matswalo a bona. Paulo o itše: “Ka go bonagatša therešo [re] ipolelela letswalong la motho yo mongwe le yo mongwe mahlong a Modimo.”—2 Bakorinthe 4:2.

17. Kgaetšedi yo mongwe wa mofsa o ile a latela bjang letswalo la gagwe leo le tlwaeditšwego ka Beibele?

¹⁷ Ge Jacqueline a be a na le nywaga e 16, o be a ithuta thutaphedi (biology) sekolong. Lega go le bjalo, barutwana ba be ba rutwa gore dilo di itirile. O re: “Letswalo la ka le be le sa ntumelele go tšea karolo ka botlalo dipoledišanong tšeo go etša ge ke be ke dira bjalo ka mehla. Ke be nka se kgone go thekga thuto ya gore dilo di itirile. Ke ile ka ya go morutiši gomme ka mo hlalosetša seo nna ke se dumelago. Seo se ilego sa mmakatša ke gore ga se a ba le bothata e bile o ile a mpha sebaka sa go hlalosetša klase ka moka ka taba ya tlholo.” Jacqueline o ile a thabišwa ke go tseba gore o theeditše letswalo la gagwe leo le tlwaeditšwego ka Beibele le go le latela. Na letswalo la gago le go tutueletša go dira se se nepagetšego?

18. Ke ka baka la’ng re swanetše go nyaka go ba le letswalo le lebotse leo re ka le botago?

¹⁸ Pakane ya rena ke go phela ka go dumelelana le melao ya motheo ya Jehofa le ditekanyetšo tša gagwe. Ka gona letswalo la rena le ka re thuša go fihlelela pakane yeo. Ge re ithuta Lentšu la Modimo ka mehla le go naganišiša ka lona e bile re diriša seo re ithutago sona, re tla tlwaetša matswalo a rena. Ge re ka dira seo, mpho ye e kgahlišago e tla re hlahla maphelong a rena!