Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Mahumo a Tšwago go Modimo

Mahumo a Tšwago go Modimo

Mahumo a Tšwago go Modimo

GE E ba o botegela Modimo, na o tla go šegofatša ka mahumo? Mohlomongwe, eupša e ka no se be ka mahumo ao o a nagannego. Ela hloko Maria, mmago Jesu. Morongwa Gabariele o ile a itšweletša go yena gomme a bolela gore Maria e be e le “yo a ratilwego kudu” ke Modimo le gore o be a tlo belega Morwa wa Modimo. (Luka 1:28, 30-32) Lega go le bjalo, o be a se a huma. Ge Maria a be a neela sehlabelo ka morago ga go tswalwa ga Jesu, o ile a neela ka “maebakgorwana a mabedi goba mekurwana e mebedi,” e lego sehlabelo seo go bego go tlwaetšwe gore badiidi ba se nea Jehofa.—Luka 2:24; Lefitiko 12:8.

Na taba ya gore Maria e be le modiidi e bolela gore o be a se a šegofatšwa ke Modimo? Ka mo go fapanego, ge a be a etetše Elisabetha, motswala’gwe, “Elisabetha [o ile] a tlala moya o mokgethwa, a goeletša ka lentšu le le hlabošago a re: ‘O šegofaditšwe gare ga basadi, le seenywa sa popelo ya gago se šegofaditšwe!’” (Luka 1:41, 42) Maria o ile a ba le tokelo ya go ba mma wa lefaseng wa Morwa wa yo a rategago wa Modimo.

Jesu le yena e be e se mohumi. Ga se taba feela ya gore o ile a godišetšwa bodiiding eupša o ile a ba modiidi bophelong bja gagwe ka moka bja lefaseng. Lebakeng le lengwe o ile a botša monna yo a bego a nyaka go ba morutiwa gore: “Diphukubje di na le matšaba le dinonyana tša legodimo di na le dihlaga, eupša Morwa wa motho ga a na mo a ka latšago hlogo ya gagwe gona.” (Luka 9:57, 58) Lega go le bjalo, seo Jesu Kriste a se dirilego ka go tla lefaseng se dirile gore go kgonege gore barutiwa ba gagwe ba be le mahumo a magolo. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “O ile a diila ka baka la lena, e le gore le hume ka bodiidi bja gagwe.” (2 Bakorinthe 8:9) Jesu o file barutiwa ba gagwe mahumo a mohuta mang? Le gona go thwe’ng ka lehono?

Ke Mahumo a Mohuta Mang?

Mahumo a dilo tše di bonagalago gantši a šitišana le tumelo, ka ge motho yo a humilego a ka bota tšhelete ya gagwe go e na le go bota Modimo. Jesu o itše: “E tla ba selo se thata gakaakang go bao ba nago le tšhelete go tsena mmušong wa Modimo!” (Mareka 10:23) Ka gona, go molaleng gore mahumo ao Jesu a a filego balatedi ba gagwe e be e se a dilo tše di bonagalago.

Ge e le gabotse, bontši bja Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga e be e se bahumi. Ge monna yo a belegwego a golofetše a be a kgopela tšhelete, Petro o arabile ka gore: “Silifera le gauta ga ke natšo, eupša seo ke nago le sona ke seo ke go neago sona: Ka leina la Jesu Kriste Monatsaretha, sepela!”—Ditiro 3:6.

Mantšu a morutiwa Jakobo gape a bontšha gore phuthego ya Bokriste ge e le gabotse e be e bopša ke badiidi. O ngwadile gore: “Theetšang, bana bešo ba rategago. Modimo o kgethile bao ba diilago mabapi le tša lefase gore ba hume tumelong le go ba bajabohwa ba mmušo, wo a o holofeditšego bao ba mo ratago, na ga se a dira bjalo?” (Jakobo 2:5) Go feta moo, moapostola Paulo le yena o ile a bolela gore ga se ba bantši “ba bohlale ka tsela ya nama” goba “ba matla” goba “ba go tswalelwa bogošing” bao ba bileditšwego go ba karolo ya phuthego ya Bokriste.—1 Bakorinthe 1:26.

Ge e ba mahumo ao Jesu a a filego balatedi ba gagwe e be e se a dilo tše di bonagalago, ke mahumo a mohuta mang ao a ba filego ona? Lengwalong leo Jesu a le rometšego phuthego ya Simirina, o boletše gore: “Ke tseba tlaišego ya gago le bodiidi bja gago—eupša o humile.” (Kutollo 2:8, 9) Bakriste ba Simirina, gaešita le ge e be e le badiidi, ba be ba e-na le mahumo a bohlokwa kudu go feta silifera le gauta. Ba be ba humile ka baka la tumelo ya bona le potego ya bona go Modimo. Tumelo ka boyona e bohlokwa ka gobane “ga se batho bohle bao ba nago le yona.” (2 Bathesalonika 3:2) Bao ba se nago tumelo ge e le gabotse ke badiidi go ya ka pono ya Modimo.—Kutollo 3:17, 18.

Mahumo a Tlišwago ke Tumelo

Lega go le bjalo, tumelo e bohlokwa ka ditsela dife? Bao ba nago le tumelo go Modimo ba holwa ke “mahumo a botho bja gagwe le tiišetšo le bopelotelele.” (Baroma 2:4) Le gona ba ‘lebalelwa dikarolo tša bona’ ka baka la tumelo ya bona sehlabelong sa Jesu sa topollo. (Baefeso 1:7) Go feta moo, bohlale bja bona ke bjoo “lentšu la Kriste” le bo tlišetšago bao ba nago le tumelo. (Bakolose 3:16) Ge ba dutše ba rapela Modimo ka tumelo, “khutšo ya Modimo ye e fetago kgopolo yohle” e diša dipelo tša bona le menagano ya bona gomme e ba tlišetša kgotsofalo le lethabo.—Bafilipi 4:7.

Go oketša go mehola ye ka moka, bao ba dumelago go Modimo ka Morwa wa gagwe, Jesu Kriste, ba na le tebelelo e kgahlišago ya bophelo bjo bo sa felego. Mantšu a Jesu Kriste a tsebjago kudu ke a rego: “Modimo o ratile lefase kudu mo a ilego a gafa Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši gore yo mongwe le yo mongwe yo a dumelago go yena a se ke a fedišwa, eupša a be le bophelo bjo bo sa felego.” (Johane 3:16) Tebelelo ye e bohlokwa e matlafatšwa ke ge motho a hwetša tsebo e nepagetšego ka Tate le ka Morwa, ka gobane Jesu o ile a ba a re: “Se se bolela bophelo bjo bo sa felego, gore ba hwetše tsebo ka wena Modimo a nnoši wa therešo le ka yo o mo romilego, Jesu Kriste.”—Johane 17:3.

Gaešita le ge ditšhegofatšo tša Modimo e le tša moya, di na le mehola maikwelong le nameng. Ka mohlala, ela hloko Dalídio wa Brazil. Pele ga ge a ka hwetša tsebo e nepagetšego ya morero wa Modimo, o be a lemaletše dino-tagi. Se se ile sa kgoma tswalano ya lapa la gagwe ka tsela e sa kgahlišego. Go oketša moo, boemo bja gagwe bja tša ditšhelete bo be bo se bja tsepama. Ke moka o ile a thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa gomme a fetoga ka tsela e kgahlišago.

Tsebo e mpsha yeo Dalídio a e hweditšego e ile ya dira gore a lahle mekgwa ya gagwe e mebe. O ile a dira tšwelopele e kgolo moyeng moo a ilego a ba a re: “Ke be ke tlwaetše go tšwa pareng le go tsena ka go e nngwe; gona bjale ke ya ka ntlo le ntlo.” O ile a ba modiredi wa nako e tletšego wa Lentšu la Modimo. Phetogo e bjalo ga se ya kaonefatša feela boemo bja gagwe bja tša maphelo eupša gape e kaonefaditše boemo bja gagwe bja tša ditšhelete. Dalídio o itše, “Tšhelete yeo ke bego ke e dirišetša go reka bjala, gona bjale ke e dirišetša go thuša ba bangwe bao ba nyakago thušo goba go reka dilo tšeo ke di nyakago.” O hweditše gaešita le bagwera ba bantši ba kgonthe bao ba nago le pono e swanago le ya gagwe ka dilo tša moya. Gona bjale Dalídio o na le khutšo ya monagano le kgotsofalo tšeo di fetago selo le ge e le sefe seo a ka bago a ile a se nagana pele a ka tseba Modimo.

Mohlala o mongwe wa motho yoo bophelo bja gagwe bo ilego bja humišwa ke go ba le tumelo go Jehofa Modimo ke wa Renato. Ge o bona sefahlego sa gagwe seo lehono se edilego e bile se myemyelago, go thata go dumela gore o ile a ba le lebaka le le kwagalago la go ikwa a se a ka a swarwa gabotse bophelong. Ge e be e sa le leseana le sa tšwago go belegwa, mmagwe o ile a mo lahla. O ile a tlogelwa ka mokotleng ka fase ga panka, a ngapilwe gabohloko, a na le matetelo e bile a sa na le kalana ya gagwe. Basadi ba babedi ba ile ba bona mokotla wo o lego ka fase ga panka o šišinyega ge ba be ba feta moo. Mathomong ba be ba nagana gore motho o be a tlogetše katsana ya gagwe moo. Ge ba be ba lemoga gore e be e le leseana le le sa tšwago go belegwa, kapejana ba ile ba le iša sepetleleng sa kgaufsi gore le yo hwetša thušo ya tša kalafo.

Yo mongwe wa basadi bao e be e le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, gomme o ile a botša Rita, Hlatse e nngwe, ka leseana leo. Rita o be a ile a senyegelwa ke mpa ga mmalwa, gomme o be a e-na le morwedi o tee feela. O be a tloga a nyaka ngwana wa mošemanyana, ka gona o ile a kgetha go godiša Renato.

Rita o ile a botša Renato e sa le yo monyenyane gore e be e se mmagwe wa madi. Eupša o ile a mo hlokomela ka lerato le ka maikwelo a borutho gomme o ile a katanela go mo ruta ditekanyetšo tša Beibele. Ge a be a gola, o ile a thoma go kgahlegela Beibele. Tebogo ya gagwe bakeng sa tsela e makatšago yeo a ilego a phološwa ka yona e ile ya gola. Mahlo a gagwe a tlala megokgo nako le nako ge a bala mantšu a mopsalme Dafida a rego: “Tate le mmê bôná ba ntloxetše; ’me Wêna Morêna O a nkamoxêla.”—Psalme 27:10.

Ge a bontšha tebogo ya gagwe bakeng sa sohle seo Jehofa a mo diretšego sona, Renato o ile a kolobetšwa ka 2002 gomme a ba modiredi wa nako e tletšego wa Mokriste ngwageng o latetšego. O sa dutše a sa tsebe tatagwe le mmagwe ba madi gomme go bonagala a ka se tsoge a ba tsebile. Lega go le bjalo, Renato o bona gore se sengwe sa dilo tše bohlokwa ka go fetišiša tšeo a di amogetšego ke go tseba Jehofa le go ba le tumelo go yena bjalo ka Tatagwe yo lerato le yo a nago le tlhokomelo.

Mohlomongwe wena o duma go ba le tswalano ya kgaufsi le e lerato le Modimo, e lego yeo e ka humišago bophelo bja gago e le ka kgonthe. Sebaka sa go ba le tswalano e bjalo le Jehofa Modimo gotee le Morwa wa gagwe, Jesu Kriste, se bulegetše bohle—bahumi le badiidi. Se ka no se go tlišetše mahumo a dilo tše di bonagalago eupša se tla go fa khutšo ya ka gare le kgotsofalo tšeo tšhelete ka moka mo lefaseng e ka se kgonego go di reka. Mantšu a hwetšwago go Diema 10:22 a rereša e le ruri ge a re: “Khumišô ké dithšexofatšô tša Morêna; xa e tlale ka xo itapiša.”

Jehofa Modimo o tloga a kgahlegela batho bao ba tlago go yena: “Mola O ka be O theeditše xe ke Xo laêla, moláô wa xaxo o ka be o swana le noka, xo loka xa xaxo xo ka be xo etša maphoto a lewatlê.” (Jesaya 48:18) Le gona o holofetša gore bao ba tlago go yena ka maikemišetšo a mabotse le ka boemo bjo bobotse bja kgopolo ba tla putswa ka mo go humilego: “Boikokobetšô le xo boifa Morêna, moputsô ké lehumô, le xo rêtwa, le xo phela.”—Diema 22:4.

[Ntlhakgolo go letlakala 5]

Gaešita le ge lapa labo Jesu la lefaseng le be le diila, Modimo o ile a le šegofatša ka mo go humilego

[Seswantšho go letlakala 6]

Go dumela go Modimo go tliša khutšo, kgotsofalo le lethabo