Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dipotšišo tše Lesome Mabapi le Thobalano di a Arabja

Dipotšišo tše Lesome Mabapi le Thobalano di a Arabja

Dipotšišo tše Lesome Mabapi le Thobalano di a Arabja

1 Na thobalano e be e le sebe sa mathomo seo se dirilwego ke Adama le Efa serapeng sa Edene?

▪ Karabo: Batho ba bantši ba nagana gore seenywa se se ileditšwego sa serapeng sa Edene se be se emela thobalano. Lega go le bjalo, se ga se seo Beibele e se rutago.

Ela hloko: Modimo o be a laetše Adama gore a se ke a ja seenywa sa “sehlare sa go tseba botse le bobe” gaešita le pele Efa a ka bopša. (Genesi 2:15-18) Ka ge Adama a be a nnoši, thibelo ye e be e ka se šupe go thobalano. Go oketša moo, Modimo o ile a nea Adama le Efa taelo e kwagalago gabotse ya gore ba ‘tswale ba ate ba tlale lefase.’ (Genesi 1:28) Na Modimo yo lerato o be a ka laela banyalani ba pele gore ba ‘tswale ba ate’—seo ge e le gabotse se bego se akaretša go ba le thobalano—gomme ka morago a ba ahlolela lehu ka baka la go latela taelo ya gagwe?—1 Johane 4:8.

Go feta moo, e bile nakong ya ge monna wa Efa a se gona ge a be “a fula seenywa [se se ileditšwego] a se ja. Ka morago a nea le monna wa gagwe ge a be a na le yena, le yena a ja.”—Genesi 3:6.

Mafelelong, Adama le Efa ga se ba ka ba solwa ge ba be ba robala gomme ba eba le bana. (Genesi 4:1, 2) Ka ntle le pelaelo, seenywa seo Adama le Efa ba ilego ba se ja se be se sa emele go ba ga bona le thobalano eupša e be e le seenywa sa kgonthe se se tšwago sehlareng.

2 Na Beibele e thibela go thabela thobalano?

▪ Karabo: Puku ya mathomo ya Beibele e utolla gore Modimo ke yena yo a bopilego batho gore e be “yo motona le yo motshadi.” Modimo o ile a bolela gore tlholo ya gagwe e be e le e ‘botse kudu.’ (Genesi 1:27, 31) Ka morago, Modimo o ile a budulela mongwadi wa Beibele gore a nee banna ba nyetšego ditaelo tše, tše rego: “O thabe le mosadi wa bofseng bja gago . . . Anke matswele a gagwe a go kgotsofatše ka mehla.” (Diema 5:18, 19) Na mantšu a a kwala eka Beibele e thibela go thabela thobalano?

Ditherešo di bontšha gore Modimo o dirile ditho tša pelego bakeng sa gore batho ba ikatiše gotee le go di dira ka tsela yeo e dumelelago banyalani gore ba bontšhane lerato ka tsela yeo bobedi bja bona ba e thabelago. Ditswalano tše bjalo di ka kgotsofatša dinyakwa tša mmele le tša maikwelo tša monna le mosadi bao ba nago le tswalano e borutho le ya kgauswi.

3 Na Beibele e dumelela gore monna le mosadi ba dule gotee ba se ba nyalana ka molao?

▪ Karabo: Beibele e bolela ka go lebanya gore “Modimo o tla ahlola diotswa.” (Baheberu 13:4) Lentšu la Segerika le le fetoletšwego e le bootswa, por·neiʹa, ka kakaretšo le šupa go go dirišweng gampe ga ditho tša pelego ga batho ba sego ba nyalana. * Ka baka leo, Modimo o bona go fošagetše gore baratani ba dule gotee—gaešita le ge ba ikemišeditše go nyalana ka morago.

Gaešita le ge baratani ba ratana kudu, Modimo o sa dutše a nyaka gore ba nyalane pele ba ka ba le thobalano. Modimo ke yena yo a re bopilego re ena le bokgoni bja go bontšha lerato. Seka se segolo sa Modimo ke lerato. Ka baka leo, o na le lebaka le le kwagalago la go gatelela gore thobalano e thabelwe ke banyalani feela, bjalo ka ge sehlogo se se latelago se tla hlalosa.

4 Na go nyala basadi ba bantši go a amogelega?

▪ Karabo: Ka nako e itšego, Modimo o ile a dumelela monna gore a be le basadi ba fetago o tee. (Genesi 4:19; 16:1-4; 29:18–30:24) Eupša Modimo ga se yena a thomilego mokgwa wa go nyala basadi ba bantši. O ile a nea Adama mosadi o tee.

Modimo o ile a botša Jesu Kriste gore a hlome lefsa tekanyetšo ya Gagwe ya mathomong ya go nyala mosadi o tee. (Johane 8:28) Ge a botšišwa mabapi le lenyalo, Jesu o itše: “Yo a ba bopilego mathomong o ba dirile e le yo motona le yo motshadi, gomme a re: ‘Ka lebaka le monna o tla tlogela tatagwe le mmagwe, a kgomarela mosadi wa gagwe gomme ba babedi ba e tla ba nama e tee.’”—Mateo 19:4, 5.

Yo mongwe wa barutiwa ba Jesu ka morago o ile a budulelwa ke Modimo go ngwala gore: “Anke monna yo mongwe le yo mongwe a be le mosadi wa gagwe le mosadi yo mongwe le yo mongwe a be le monna wa gagwe.” (1 Bakorinthe 7:2) Beibele gape e bolela gore monna yo mongwe le yo mongwe yo a nyetšego yo a newago boikarabelo bjo bo kgethegilego ka phuthegong ya Bokriste o swanetše go ba “monna wa mosadi o tee.”—1 Timotheo 3:2, 12.

5 Na go fošagetše gore banyalani ba diriše dithibelapelego?

▪ Karabo: Jesu ga se a ka a laela balatedi ba gagwe gore ba be le bana. E bile ga go na morutiwa wa Jesu yo a ilego a nea taelo e bjalo. Ga go na moo Beibele e iletšago dithibelapelego ka go lebanya.

Ka baka leo, banyalani ba lokologile go itirela phetho ya ge e ba ba nyaka go ba le bana goba ba sa nyake. E bile ba ka itirela phetho ya gore ba tla ba le bana ba bakae le gore ba tla ba le bona neng. Ge e ba monna le mosadi ba kgetha go diriša mokgwa wa go thibela pelego o sa ntšhego mpa bakeng sa go phema go ima, yeo ke phetho ya bona le boikarabelo bja bona. * Ga go yo a swanetšego go ba ahlola.—Baroma 14:4, 10-13.

6 Na go ntšha mpa go fošagetše?

▪ Karabo: Modimo o tšea bophelo e le bjo bokgethwa e bile o lebelela gaešita le ngwana yo a sa thomago go bopega e le motho yo a ikemetšego yo a phelago. (Psalme 139:16) Modimo o boletše gore motho o tla bonwa molato ge a ka gobatša ngwana yo a sego a hlwa a belegwa. Ka gona, Modimo o bona go bolaya ngwana yo a sego a hlwa a belegwa e le go bolaya motho.—Ekisodo 20:13; 21:22, 23.

Lega go le bjalo, go thwe’ng ge e ba boemo bja tšhoganetšo bja nakong ya go belegwa ga ngwana bo gapeletša banyalani go kgetha magareng ga go dumelela mma gore a phele le gore ngwana a hwe goba gore go phele ngwana go hwe mma? Boemong bjoo, banyalani ba tla swanelwa ke go dira phetho ya gore ke bophelo bja mang bjo ba tla lekago go bo phološa. *

7 Na Beibele e dumelela tlhalo?

▪ Karabo: Beibele e dumelela tlhalo. Lega go le bjalo, Jesu o bontšhitše gore go na le lebaka letee feela le le amogelegago la go fediša lenyalo, ka go bolela gore: “Mang le mang yo a hlalago mosadi wa gagwe ge e se ka lebaka la bootswa [thobalano ya ka ntle ga lenyalo], a nyala yo mongwe, o a hlotlola.”—Mateo 19:9.

Modimo o hloile tlhalo ya boradia. O tla bona molato batho bao ba tlogelago balekane ba bona ka mabaka a sa kwagalego, kudukudu ge ba dira bjalo ka morero wa go nyalana le motho yo mongwe.—Maleaki 2:13-16; Mareka 10:9.

8 Na Modimo o amogela bosodoma?

▪ Karabo: Beibele e iletša bootswa ka go lebanya, e lego bjoo bo akaretšago ditswalano tša bosodoma. (Baroma 1:26, 27; Bagalatia 5:19-21) Gaešita le ge Beibele e bolela ka go lebanya gore Modimo ga a amogele tsela e bjalo ya bophelo, gape re tseba gore “Modimo o ratile lefase kudu mo a ilego a gafa Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši gore yo mongwe le yo mongwe yo a dumelago go yena a se ke a fedišwa, eupša a be le bophelo bjo bo sa felego.”—Johane 3:16.

Gaešita le ge ba sa kgothaletše ditswalano tša bosodoma, Bakriste ba therešo ba bontšha botho go batho bohle. (Mateo 7:12) Modimo o nyaka gore re “[godiše] batho ba mehuta ka moka.” Ka baka leo, Bakriste ba therešo ga se ba hloya basodoma.—1 Petro 2:17.

9 Na go na le se se fošagetšego ka go tsoša kganyogo ya thobalano mogaleng (phone sex), go romelana melaetša le diswantšho tša thobalano mogalathekeng (“sexting”) goba go bogela diswantšho tša thobalano inthaneteng (cybersex)?

▪ Karabo: Beibele ga e bolele ka go lebanya ka ditiro tša mehleng yeno tše bjalo ka tše. Eupša e re: “Anke bootswa le ditšhila tša mohuta o mongwe le o mongwe goba megabaru le go bolelwa di se ke tša bolelwa gare ga lena, bjalo ka ge go swanela bakgethwa; le ge e le boitshwaro bjo bo lešago dihlong goba polelo ya bošilo goba metlae e lešago dihlong, e lego dilo tše di sa swanelago.” (Baefeso 5:3, 4) Dilo tše bjalo ka go tsoša kganyogo ya thobalano mogaleng, go romelana melaetša le diswantšho tša thobalano mogalathekeng gotee le go bogela diswantšho tša thobalano inthaneteng di godiša kgopolo e kgopamego ka thobalano le go kgothaletša batho go thabela thobalano ka ntle ga tokišetšo ya lenyalo. Go e na le go thuša batho go laola dikganyogo tša bona tša thobalano, mekgwa ye e ba kgothaletša go ikgotsofatša ka tsela ya boithati.

10 Pono ya Beibele ke efe ka go tsoša ditho tša pelego?

▪ Karabo: Beibele ga e bolele ka go lebanya ka go tsoša ditho tša pelego—e lego go tsoša ga motho maikwelo a gagwe a thobalano ka boomo le go fihla seremong sa yona. Lega go le bjalo, Lentšu la Modimo le laela Bakriste gore: “Ka gona bolayang mekgwa ya lefase yeo e lego dithong tša mebele ya lena, e lego bootswa, go se hlweke, kganyogo e fošagetšego ya go robala ga monna le mosadi.”—Bakolose 3:5.

Go tsoša ditho tša pelego go godiša pono e kgopamego le ya boithati ka thobalano. Beibele e re kgonthišetša gore bao ba dirago maiteko a tseneletšego a go tlogela mokgwa wo, Modimo a ka ba nea “matla a fetago a tlwaelegilego.”—2 Bakorinthe 4:7; Bafilipi 4:13.

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 11 Lentšu por·neiʹa gape le šupa go ditiro tše dingwe tšeo di sa sepedišanego le morero wa Modimo wa mathomo wa go hlola ditho tša motho tša pelego, tše bjalo ka bohlotlolo, bosodoma le go robala le phoofolo.

^ ser. 19 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le pono ya Mangwalo ka mogato wa go opafatša, hle bona “Dipotšišo tše Tšwago go Babadi” ka go Morokami wa June 15, 1999, matlakala 27-28.

^ ser. 22 Bakeng sa go ahlaahlwa ga taba ya ge e ba motho yo a katilwego a ka se bewe molato ge a ka nyaka go ntšha mpa, bona Phafoga! ya June 8, 1993, matlakala 31-32, e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.