Na Modimo o tla dumelela batho go tšwela pele ba bušana le go bea bokamoso bja batho kotsing? Le gatee; ka ge re šetše re bone, o tla tsena ditaba gare e le gore a fediše manyami le kgatelelo tšeo di tšerego nywagakgolo e mentši. Mmopi wa batho le lefase o nyaka gore o tsebe gore nako ya gagwe ya go gata mogato e a batamela. O utolla bjang tsebo yeo e bohlokwa?

Ela hloko papišo ye: Ge o tšea leeto ka koloi, o ka thoma ka go lebelela methopo ya tsebišo yeo e lego Inthaneteng, mebapa le ditaelo tšeo di ngwadilwego tša moo o yago gona. Ge o bona maswao ao a sepedišanago le seo ditaelo tšeo di se bolelago, ke moka o thoma go kgodišega gore o kgauswi le moo o yago gona. Ka mo go swanago, Modimo o re neile Lentšu la gagwe leo go lona a hlalosago ditiragalo tše di makatšago tšeo di diregago lefaseng ka bophara. Ge re dutše re bona maswao ao a tšwelela, re a kgodišega gore re phela nakong yeo e išago bofelong.

Beibele e hlalosa gore histori ya lefase e be e tla fihla nakong ya moswananoši, e bohlokwa kudu yeo e tlago go feleletša ka bofelo. Nakong yeo go be go tla ba le ditiragalo le maemo tša lefase ka bophara tšeo di sa kago tša direga peleng historing ya batho. Ela hloko tše dingwe tša dibopego tšeo go boletšwego ka tšona Lentšung la Modimo.

1. DIKHUDUEGO TŠA LEFASE KA BOPHARA Boporofeta bjo bo begilwego go Mateo kgaolo 24 bo lokeletša ditiragalo tša mo lefaseng tšeo di bego di tla bopa pontšho yeo e nago le dikarolo tše mmalwa. Pontšho yeo e be e tla swaya “bofelo bja tshepedišo ya dilo” gomme ya lebiša nakong yeo ‘bofelo bo tlago go tla’ ka yona. (Ditemana 3, 14) Dibopego tše di akaretša dintwa tše dikgolo, tlhaelelo ya dijo, ditšhišinyego tša lefase lefelong le lengwe ka morago ga le lengwe, go oketšega ga go hloka molao, go hloka lerato le maiteko a bohwirihwiri a baetapele ba bodumedi a go aroša batho. (Ditemana 6-26) Ke therešo gore go fihla bokgoleng bjo itšego, ditiragalo tše di be di dutše di direga ka nywagakgolo e mentši. Lega go le bjalo, ge bofelo bo dutše bo batamela, ditiragalo tše ka moka di be di tla direga nakong ya dikhuduego. Le gona di be di tla sepedišana le maswao a mararo a temošo ao a latelago.

2. MEKGWA YA BATHO Beibele e bolela gore ‘mehla ya bofelo,’ e lego nako yeo e lebišago bofelong, e be e tla swawa ke go phuhlama kudu ga mekgwa ya batho. Re bala gore: “Batho e tla ba baithati, barati ba tšhelete, ba go ikgantšha, ba ikgogomošago, barogaki, ba go se kwe batswadi, ba go se leboge, ba go se botege, ba ba se nago lerato la tlhago, ba ba sa ikemišetšago go amogela tumelelano le ge e le efe, bathomeletši, ba se nago boitshwaro, ba bogale, ba go se rate go loka, baeki, ba hlogothata, ba tletšego boikgantšho, ba ratago maipshino go e na le go rata Modimo.” (2 Timotheo 3:1-4) Ke therešo gore go se hlomphane ga batho go tlwaelegile, eupša ke feela “mehleng ya bofelo” moo mokgwa o bjalo o bego o tla fetelela moo e lego gore nako yeo e be e ka hlaloswa e le “dinako tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona.” Na o lemogile tshekamelo ye ya go phuhlama e sa kgahlišego mekgweng ya batho?

3. LEFASE LE A SENYWA Beibele e re Modimo o tla “senya bao ba senyago lefase.” (Kutollo 11:18) Ke ka ditsela dife batho ba bego ba tla senya lefase? Beibele e bontšha gore nako ya ge Noa a be a phela le yona e be e hlaloswa ka tsela e swanago, ge e re: “Lefase le be le senyegile pele ga mahlo a Modimo wa therešo e bile le tletše bošoro. Ka gona Modimo ge a lebelela lefase a bona le senyegile.” Ka gona, ge Modimo a bolela ka lekoko leo la batho leo le senyegilego, o itše: “Ke tlo fediša batho.” (Genesi 6:11-13) Na o lemogile bohlatse bjo bo oketšegago bjo bo bontšhago gore lefase le tletše ka bošoro? Go oketša moo, batho ba phela nakong ya moswananoši ya historing ya motho: Ba ka kgona go senya lefase e le ka kgonthe ka go fediša maphelo a batho ka moka bao ba phelago go lona. Ba swere dibetša ka diatleng tša bona. Le gona lefase le tšwela pele le senywa ka tsela e nngwe. Dilo tšeo di thekgago bophelo mo lefaseng—moya woo re o hemago, tswalano ya diphoofolo le ya dibjalo gotee le mawatle—ganyenyane-ganyenyane di a phuhlama  ka baka la go palelwa ga batho ke go di hlokomela.

Ipotšiše gore: ‘Lebakeng la ka godingwana ga nywaga e lekgolo e fetilego, na batho ba kile ba ba le matla a go fediša batho ba bangwe ka mo go feletšego?’ Eupša ga bjale batho ba diriša matla ao ka go kgoboketša dibetša tša maemo a godimo le go senya tikologo. Go bonagala diphetogo tše dikgolo thekinolotšing tšeo di diregago ka lebelo di šia bokgoni bja batho bja go kwešiša goba go laola ditlamorago tša diphetogo tšeo. Lega go le bjalo, motho ga se yena a dirago phetho ka bokamoso bja lefase goba a bo laolago. Pele ga ge bophelo ka moka bo ka fedišwa mo lefaseng, Modimo o tla tsena ditaba gare gore a fediše bao ba senyago lefase. Ruri se ke seo a se holofetšago!

4. MODIRO WA BOBOLEDI WA LEFASE KA BOPHARA Karolo e nngwe ya pontšho ya bofelo e boletše e sa le pele mabapi le modiro wo o sa kago wa ba gona wo o bego o tla dirwa, ge e re: “Ditaba tše tše dibotse tša Mmušo di tla bolelwa lefaseng ka moka gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle, ke moka bofelo bo tla tla.” (Mateo 24:14) Modiro wo wa boboledi o be o tla fapana kudu le wa go sokolla batho woo o bego o dutše o dirwa ke madumedi a mantši ka nywaga e makgolo. Mehleng ya bofelo, go be go tla tsebatšwa molaetša o bohlokwa, e lego “ditaba tše tše dibotse tša Mmušo.” Na o tseba sehlopha le ge e le sefe sa bodumedi seo se tsebatšago molaetša woo o bohlokwa? Le gona gaešita le ge ba bangwe ba bonagala ba tsebatša molaetša o bjalo, na ke ba sehlopha sa lefelong leo, goba na ba phatlaladitše ditaba tše tše dibotse “lefaseng ka moka gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle”?

Wepesaete ya www.ps8318.com/nso e tsebatša “ditaba tše tše dibotse tša Mmušo.” Wepesaete ye e na le dikgatišo tšeo di hlalosago molaetša wo ka maleme a fetago a 700. Na o tseba maiteko le ge e le afe ao a dirwago a go tsebatša ditaba tše dibotse tša Mmušo ka tekanyo e kgolo yeo e dirwago lefaseng ka bophara? Kgale le pele ga ge Inthanete e ka ba gona, Dihlatse tša Jehofa di be di dutše di tsebja ka maiteko a tšona a go tsebatša ditaba tše dibotse tša mabapi le Mmušo wa Modimo. Ga e sa le go tloga ka 1939, letlakala la ka ntle la tokollo e nngwe le e nngwe ya makasine wa Morokami le na le mantšu a rego, “O Tsebatša Mmušo wa Jehofa.” Puku e nngwe yeo e bolelago ka madumedi e bontšha gore modiro wa boboledi wa Dihlatse tša Jehofa ke “wo o ka se kego wa bapišwa mabapi le go tsenelela ga wona le bogolo bja wona.” Modiro wo wa go nea bohlatse o tsebatša ditaba tše dibotse tša gore kgauswinyane ‘bofelo bo tla tlišwa’ ke Mmušo wa Modimo.

Na o lemogile gore dipontšho ka moka tše nne tša ditemošo tša Beibele tšeo di hlalositšwego sehlogong se di bonagetše bophelong bja gago? Ka nywaga e fetago e lekgolo, makasine wo o be o dutše o nea babadi ba wona tsebišo ya mabapi le ditiragalo tša lefase  go ba thuša go bona gore re kgauswi le bofelo. Ke therešo gore baswayadiphošo ba bangwe ga ba dumelelane le seo, e le ge ba bolela gore ditherešo le dipalopalo di ithekgile ka dipono tša batho e bile di ka dirišwa gampe. Le gona ba bolela gore ka ge batho lefaseng ka bophara ba tšwela pele ba boledišana, maemo a lefase a bonagala a mpefala. Lega go le bjalo, go na le bohlatse bjo bo dulago bo oketšega bja gore re phela nakong ya moswananoši historing ya batho.

Ditsebi tše dingwe di nagana gore re kgauswi le nako ya diphetogo tše dikgolo tša lefase le. Ka mohlala, ka 2014, Lekgotla la tša Thutamahlale le Tšhireletšego la makasine wa Bulletin of the Atomic Scientists le lemošitše Lekgotla la tša Tšhireletšego la Ditšhaba tše Kopanego mabapi le dilo tšeo di beago go ba gona ga batho kotsing. Borathutamahlale bao ba hlatsela ka gore: “Ka morago ga gore re sekaseke lefsa dikotsi tše, re fihleletše phetho ya gore go leka go hlabolla batho ka thekinolotši go sa dutše go beile maphelo a batho kotsing e kgolo kudu.” Batho ba bantši ba kgodišegile kudu gore re phela nakong e bohlokwa kudu historing ya lefase. Bangwadi ba makasine wo le babadi ba wona ba bantši ga ba na pelaelo ya gore ruri nako ye ya moswananoši ke mehla ya bofelo le gore bofelo bo kgauswi. Eupša go e na le go boifa bokamoso, o ka thabišwa ke mafelelo a bjona. Ke ka baka la’ng go le bjalo? Ka gobane o ka kgona go phologa bofelo e le ruri!