Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke Mang yo a di Hlamilego Pele?

Ke Mang yo a di Hlamilego Pele?

Nywageng ya morago bjale, borathutamahlale le baentšineare ba ile ba dumelela dimela le diphoofolo gore di ba rute ka tsela ya kgonthe. (Jobo 12:7, 8) Ba ithuta le go ekiša tsela ya tlhago yeo dibopiwa tše dingwe di hlamilwego ka yona, e lego thuto yeo e bitšwago thutaphedi ya go ekiša dilo tše di phelago (biomimetics)—e le go leka go hlama dilo tše difsa le go kaonefatša tsela ya go šoma ya tšeo di šetšego di le gona. Ge o dutše o naganišiša ka mehlala e latelago, gona ipotšiše gore: ‘Ke mang yo ruri a swanelwago ke go newa theto ka dilo tše tšeo di hlamilwego?’

Go Ithuta Maphegong a Hlapi Yeo e Bitšwago Whale

Ke’ng seo bahlami ba difofane ba ka ithutago sona hlaping yeo e bitšwago humpback whale? Go bonagala ba ka ithuta mo gontši. Humpback whale yeo e ipheditšego e imela mo e ka bago ditone tše 30, e lego boima bjo bo lekanago le bja lori e tletšego, gomme e na le mmele wo o nyakago o gwagwaletše woo o nago le maphego a magolo. Phoofolo ye ya botelele bja dimithara tše 12 e na le lebelo le le makatšago ka meetseng.

Seo se kgahlilego banyakišiši kudu ke tsela yeo phoofolo ye ya mmele o gwagwaletšego e kgonago go retologa gabonolo moo go bonagalago go ka ba thata kudu go retologa gona. Ba hweditše gore sephiri se letše tseleng yeo maphego a whale a bopegilego ka yona. Morumo wa ka pele wa maphego a yona ga o boreledi go swana le maphego a sefofane, eupša o na le makukuno ao a nago le mola wa dintlhana tšeo di bitšwago di-tubercle.

Ge whale e dutše e thala ka meetseng, dintlhana tše di e kukela godimo gore e se sesele fase. Se se direga bjang? Makasine wa Natural History o hlalosa gore dintlhana tšeo di dira gore meetse a fete ka lebelo ka godimo ga lephego, a thelela e bile a biloga gaešita le ge whale e hlatloga moo go rotogelago.10

Ke mang yo a nago le ditshwanelo tša go kopiša tša tlhago?

Selo se seo se utolotšwego se ka dirišwa bjang ka tsela e holago? Go bonagala maphego a difofane ao a hlamilwego go ekišwa maphego a whale a be a tla nyaka maphegwana a sego kae ao a hlomeseditšwego go ona goba metšhene e mengwe go laola mosepelo wa moya. Maphego ao e be e tla ba a šireletšegilego le ao go lego bonolo go a hlokomela. Setsebi sa thuto ya boitšhišinyo bja mmele e lego John Long, se dumela gore kgaufsinyane “mohlomongwe re tla bona sefofane se sengwe le se sengwe se na le makukuno a swanago le ao a lego maphegong a hlapi e kgolo yeo e bitšwago humpback whale.”11

Go Ekiša Maphego a Nonyana Yeo e Bitšwago Seagull

Ke therešo gore maphego a difofane a šetše a ekišeditše sebopego sa maphego a dinonyana. Lega go le bjalo, morago bjale baentšineare ba kaonefaditše kudu mokgweng wa bona wa go ekišetša maphego a dinonyana. Makasine wa New Scientist o bega gore: “Banyakišiši ba Yunibesithi ya Florida ba bopile sefofane se sefsa seo e lego sa mohlala se se sepedišwago ka remouto seo se nago le bokgoni bjo bo swanago le bja seagull bja go akalala, go thinya le go namelela ka lebelo.”12

Di-seagull di fofa ka tsela e kgahlišago kudu ka go koba maphego a tšona malokololong a tšona a ditšung le a magetleng. Makasine o bolela gore ge se ekišetša tlhamego ya go kobakobega ya maphego ao, “sefofane sa bogolo bja disenthimithara tše 61 seo e lego sa mohlala se diriša motšhene o monyenyane go laola ditšhipi tšeo di kgomaganego tšeo di sepedišago maphego a sona.” Maphego a ao a hlamilwego ka bohlale kudu a dira gore sefofane seo se senyenyane se kgone go akalala le go thinya ge se fofa gare ga meago e metelele. Bašomi ba bangwe ba tša bohlabani ba fišegela go hlama sefofane se se bjalo seo se laolegago gabonolo gore se dirišwe ge go tsongwa dibetša tša dikhemikhale goba tše di rwelego ditwatši metseng e megolo.

Go Ekiša Lenotlo la Seagull

Seagull ga e tonyetšwe kudu gaešita le ge e ka ema lehlweng. Sebopiwa se se boloka bjang phišo mmeleng wa sona? Karolo ya sephiri seo e letše tseleng e makatšago yeo sebopego se itšego seo se hwetšwago diphoofolong tše dintši tšeo di dulago mafelong a tonyago se hlamilwego ka yona. Sona se bitšwa seananyi sa moya o fišago o elelelago go fapana le o tonyago.

Dilo tšeo di fetišago phišo mmeleng di dula di le mmeleng. Go tonya go felela maotong

Seananyi se sa moya o fišago o elelelago go fapana le o tonyago ke’ng? Gore o kwešiše seo, akanya ka diphaephe tše pedi tša meetse tšeo di tlemeletšwego gotee. Meetse a fišago a elela go e nngwe gomme a tonyago a elela ka go e nngwe. Ge e ba meetse a fišago gotee le a tonyago a elelela felo gotee ka diphaepheng, gona mo e ka bago karolo e nngwe ya phišo e tšwago meetseng a fišago e tla fetela go ao a tonyago. Lega go le bjalo, ge e ba meetse a fišago le a tonyago a elelela mathokong a go fapana, gona mo e nyakilego go ba phišo ka moka e tla tloga meetseng a fišago ya fetela go a tonyago.

Ge seagull e eme lehlweng, diananyi tša phišo tšeo di lego manotlong a yona di ruthetša madi ge a boa maotong a yona ao a tonyago. Diananyi tše di boloka phišo mmeleng wa nonyana ye gomme tša dira gore e se ke ya lahlegelwa ke phišo maotong a yona. Arthur P. Fraas, e lego moentšineare yo a lokišago metšhene le wa difofane, o hlalositše tsela ye ya go hlama e le “e nngwe ya diananyi tša lefase tša phišo tšeo di atlegago kudu tabeng ya go e mpshafatša.”13 Tsela ye ya go hlama ke e bohlale kudu mo e lego gore baentšineare bao e lego batho ba e ekišitše.

Ke Mang yo a Swanelwago ke Theto?

Koloi yeo e dirilwego go ekišwa hlapi yeo e bitšwago boxfish

Ka nako e swanago, National Aeronautics and Space Administration (NASA) e hlama roboto ya maoto a seswai yeo e sepelago go swana le phepheng, gomme baentšineare ba kua Finland ba šetše ba hlamile terekere ya maotwana a tshelelago yeo e kgonago go namelela mafelong ao go lego thata go a namela go etša kamoo khunkhwane e kgolo e ka a namelago ka gona. Banyakišiši ba bangwe ba hlamile lešela leo le nago le mesehlwana yeo e ekišetšago tsela yeo dikhoune tša mophaene di bulago le go tswalela ka gona. Lešela leo le dumelelana le thempheretšha ya mmele wa yoo a le aperego. Mohlami wa koloi o dira koloi yeo e ekišetšago tsela e makatšago ya go gogobela fase yeo hlapi ye e bitšwago boxfish e hlamilwego ka yona. Banyakišiši ba bangwe ba hlahlobišiša ditsela tša dikgapetla tša hlapi yeo e bitšwago perelemone tša go hupa letšhogo, ka boikemišetšo bja go hlama sešireletša-mmele se bohwefo le seo se tiilego.

Motho ga a kgone go ekiša ka tsela yeo di-Dolphin di dirišago medumo ya tšona

Go na le dikgopolo tše dintši tše dibotse tšeo di hweditšwego tlhagong mo e lego gore banyakišiši ba dirile moo boitsebišo bo kgobokeletšwago gona khomphutheng, mo go šetšego go lokeleditšwe ditshepedišo tše dikete tše di fapanego tša tša bophelo. Makasine wa The Economist o re borathutamahlale ba kgona go nyakišiša boitsebišong bjoo gore ba hwetše “ditharollo tša tlhago mathateng a bona a go hlama dilo.” Ditshepedišo tša tlhago tšeo di lego boitsebišong bjo di bitšwa dilo tša tlhago tšeo di hlamilwego. Gantši ge selo seo se hlamilwego se kopišwa, yo a nago le ditshwanelo tša go kopiša ke motho goba khampani yeo e ngwadišago kgopolo e mpsha goba motšhene ka molao. Makasine wa The Economist ge o ahlaahla ka boitsebišo bjo bo lokeletšago dilo tša tlhago tšeo di hlamilwego, o re: “Borathutamahlale ge ba bitša dikgopolo tše bohlale tša thutaphedi gore ke ‘dilo tša tlhago tšeo di hlamilwego,’ ba fo ba ba gatelela gore ge e le gabotse tlhago ke yona mohlami.”14

Borasaense ba nyakišiša ka sekgapetla se tiilego sa hlapi yeo e bitšwago

Go tlile bjang gore tlhago e be le dikgopolo tše ka moka tše bohlale? Banyakišiši ba bantši ba be ba tla bontšha gore mekgwa yeo e bonagalago e le e bohlale ya go hlama dilo yeo e bonwago tlhagong e bile gona ka go diriša ga tlhagelelo mekgwa e fapafapanego ka nywaga e dimilione go fihlela go hwetšwa mokgwa o nepagetšego. Lega go le bjalo, banyakišiši ba bangwe ba fihleletše phetho e fapanego. Setsebi sa diphedi tše dinyenyane e lego Michael J. Behe, se ngwadile ka go The New York Times ya February 7, 2005, gore: “Ponagalo e matla ya go hlangwa ga dilo [yeo e bonwago tlhagong] e nea taba e kgodišago ya gore: ge e ba selo se swana, se sepela e bile se lla go swana le lepidipidi le ge e ba go se na bohlatse bjo bo kgodišago bja gore ga se lepidipidi, gona re na le lebaka le lebotse la go phetha ka gore selo seo ke lepidipidi.” Kgopolo ya gagwe ke efe? “Taba ya gore dilo di hlamilwe ga se ya swanela go hlokomologwa mola e le molaleng.”15

Mokgaditswane wo o bitšwago gecko o kgona go kgomarela mafelong a boreledi kudu o diriša molecular forces

Ruri moentšineare yo a hlamago lephego la sefofane le le šireletšegilego leo le šomago gabotse kudu o be a tla swanelwa ke go newa theto ka selo seo a se hlamilego. Ka mo go swanago, mohlami yo a hlamago lešela leo le kgotsofatšago la diaparo goba koloi yeo e šomago gabotse kudu o swanelwa ke go newa theto ka selo seo a se hlamilego. Ge e le gabotse, motšweletši yo a kopišago selo seo se hlamilwego ke motho yo mongwe fela a palelwa ke go nea mohlami yoo theto, a ka tšewa e le sekebekwa.

Bjale ela hloko dintlha tše: Banyakišiši bao ba rutegilego ba ekiša ka tsela e fokolago ditshepedišo tša tlhago go rarolla mathata a magolo a tša go hlama. Lega go le bjalo, ba bangwe ba bolela gore tsela e bohlale yeo dilo tša tlhago di hlamilwego ka yona e tšwa tlhagelelong. Na o kwa seo se kwagala? Ge e ba selo seo se kopišwago se nyaka mohlami yo bohlale, gona go thwe’ng ka selo sa kgonthe? Ruri ke mang yo a swanelwago ke go newa theto, na ke yo e lego mohlami goba moithuti yo a ekišetšago dilo tšeo di hlamilwego?

Phetho Yeo e Kwagalago

Ka morago ga go hlahloba bohlatse bja go hlangwa ga dilo tlhagong, batho ba bantši ba boeletša mantšu a mongwadi wa Beibele e lego Paulo, yo a itšego: “Dika tša [Modimo] tše di sa bonagalego di bonwa gabotse go tloga tlholong ya lefase go ya pele, gobane di hlathwa ka dilo tšeo di dirilwego, ke gore matla a gagwe a neng le neng le Bomodimo bja gagwe.”Baroma 1:19, 20.