Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Nyamenle Ɛhile Kɛ Ɔsi Ɔkulo Yɛ La

Nyamenle Ɛhile Kɛ Ɔsi Ɔkulo Yɛ La

Nyamenle Ɛhile Kɛ Ɔsi Ɔkulo Yɛ La

‘Ɛlolɛ bava kpalɛyɛlɛ zo ali belemgbunli na yeava yɛ yeahɔ ngoane mɔɔ ɛnlɛ awieleɛ la anu.’—WULO. 5:21.

1, 2. Ahyɛlɛdeɛ nwiɔ boni a yɛha nwolɛ edwɛkɛ a, na nuhua ne boni a sonle bolɛ kpole kpalɛ a?

ƐNEE “Wulomuma agyadeɛ kpole kpalɛ . . . mɔɔ bɛfa bɛgyakyi menli mɔɔ di bɛ agya la a le bɛ mɛla nee adwenle mɔɔ bɛlɛ kɛ ɔwɔ kɛ menli nea mɛla zo bɔ bɛ ɛbɛla la.” (Dkt. David J. Williams mɔɔ ɔwɔ Melbourne Yunivɛsiti mɔɔ ɔwɔ Australia la) Nvasoɛ wɔ zo bɔbɔ ɛdeɛ, noko agyadeɛ anzɛɛ ahyɛlɛdeɛ bie wɔ ɛkɛ mɔɔ sonle bolɛ tɛla ye kolaa a. Ahyɛlɛdeɛ ɛhye a le adenle mɔɔ menli dua zo nyia gyinlabelɛ kpalɛ wɔ Nyamenle anyunlu nee dahuu ngoane anyelazo ne la.

2 Wɔ adenle bie azo, Nyamenle luale mɛla adenle zo a ɔvale ahyɛlɛdeɛ ɛhye ɔmanle a. Wɔ Wulomuma tile 5, ɛzoanvolɛ Pɔɔlo anga ɛhye mɔ anwo edwɛkɛ kɛ mɛla dɔɔnwo mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛdi zo a. Emomu, ɔvale anyelazo kɛnlɛma ɛhye a ɔbɔle ye edwɛkɛ ne abo a, “Kɛmɔ ɔlua diedi zo yɛzɔ Nyamenle anye la, yɛlua Awulae Gyisɛse Kelaese anwo zo yɛnyia yɛ ti wɔ Nyamenle ɛkɛ.” Debie ka bɛdabɛ mɔɔ bɛnyia Nyamenle ahyɛlɛdeɛ ɛhye la ɔmaa bɛkulo ye. Pɔɔlo le bɛ nuhua ko. Ɔhɛlɛle kɛ: “Nyamenle ɛlua Sunsum Nwuanzanwuanza . . . ne azo ɛva ye ɛhulolɛ ɛyi yɛ ahonle ne mɔ tɛkɛɛ.”—Wulo. 5:1, 5.

3. Kpuyia boni mɔ a yɛbahola yɛabiza a?

3 Noko, duzu ati a ɛnee ɛlɔlɛ ahyɛlɛdeɛ ɛhye anwo hyia a? Kɛ ɔkɛyɛ na Nyamenle ahola ava amaa wɔ adenle mɔɔ fɛta la azo ɛ? Na duzu a ɔwɔ kɛ menli yɛ na bɛanyia ye a? Bɛmaa yɛkpondɛ mualɛ kpalɛ ne mɔ nee kɛzi bɛsi Nyamenle ɛhulolɛ ne azo la.

Nyamenle Ɛlɔlɛ Nee Ɛtane

4, 5. (a) Adenle kpalɛ boni a Gyihova ɛlua zo ɛla ye ɛlɔlɛ ne ali a? (b) Ndelebɛbo boni a saa yɛnyia a ɔbamaa yɛade edwɛkɛ mɔɔ wɔ Wulomuma 5:12 la abo a?

4 Gyihova zoanle ɔ Ra kokye ne kɛ ɔraboa alesama ɔvale ɔlale ye ɛlɔlɛ kpole ne ali. Pɔɔlo hanle nwolɛ edwɛkɛ wɔ adenle ɛhye azo: “Nyamenle ɛhile kɛ ɔsi ɔkulo yɛ la, na yemɔ a le kɛ, mɔɔ ɛnee yɛtɛda nwo yɛtɛde ɛtaneyɛlɛma la, Kelaese wule manle yɛ!” (Wulo. 5:8) Dwenle nɔhalɛ edwɛkɛ ko mɔɔ bɛhanle ye wɔ ɛke la anwo: “Mɔɔ ɛnee yɛtɛda nwo yɛtɛde ɛtaneyɛlɛma la.” Ɔhyia kɛ menli kɔsɔɔti nwu deɛmɔti ɔrale ye zɔ la.

5 Pɔɔlo hilehilele nu kɛ: “Kɛmɔ ɛtane luale sonla ko anwo zo a rale ewiade, na sonla ko ne ɛtane ne vale ewule rale la, yɛɛ ewule dele kpondenle aleɛabo amra anwo zo a, ɔluakɛ menli kɔsɔɔti ɛyɛ ɛtane.” (Wulo. 5:12) Yɛkola yɛte gyinlabelɛ ɛhye abo ɔluakɛ Nyamenle ɛmaa bɛhɛlɛ kɛzi alesama ɛbɛlabɔlɛ bɔle ɔ bo la bɛdo ɛkɛ. Gyihova bɔle menli nwiɔ, Adam nee Yive. Bɔvolɛ ne di munli, na zɔhane ala a menli nwiɔ ne mɔɔ ɔlumuale ɔbɔle bɛ la ɛnee de a. Nyamenle manle bɛ adehilelɛ kokye na ɔzele bɛ kɛ saa bɛanli ye mɛla ne azo a bɛbawu. (Mɔl. 2:17) Noko akee, bɛzɛkyele bɛ nwo, bɛanli Nyamenle adehilelɛ kpalɛ ne azo. Bɛbule ye kɛ ɔnle bɛ mɛla Maavolɛ nee Belemgbunli.—Mɛla 32:4, 5.

6. (a) Duzu ati a kolaa na Gyihova ava Mosisi Mɛla ne amaa nee yemɔ anzi ɛnee Adam abo zo amra wu ɛ? (b) Kɛzi yɛbahola yɛayɛ mɔɔ vi ɛtane mɔɔ bɛvale bɛwole yɛ anu ba la anwo ndonwo ɛ?

6 Adam yɛle ɛtane kolaa na yeawo mralɛ. Ɔvale ɛtane ne nee ye ngyegyelɛ ɔgyakyile bɛ kɔsɔɔti. Bɛando Nyamenle mɛla kɛmɔ Adam yɛle la, ɛhye ati, bɛanli ɛtane ɛhye anwo ɛzonle; yɛɛ bɛammaa bɛ mɛla. (Mɔl. 2:17) Noko akee, Adam vale ɛtane wole ɔ bo zo amra. Ɔlua zo, ɛtane nee ewule nyianle menli nwo zo tumi toonwo ɔradwule mekɛ mɔɔ Nyamenle vale ye mɛla ne mɔɔ manle bɛnwunle kɛ bɛle ɛtanevolɛma la ɔmanle Yizilayɛma. (Bɛgenga Wulomuma 5:13, 14.) Yɛbahola yɛava mɔɔ yɛnyia ye yɛfi ɛtane mɔɔ bɛvale bɛwole yɛ anu la yɛado ewule bie mɔɔ yɛbahola yɛanyia yɛavi yɛ awovolɛ ɛkɛ la anwo. Ɔwɔ nuhua kɛ ngakula mɔɔ wɔ abusua bie anu la bie mɔ nyia ewule bie fi bɛ awovolɛ ɛkɛ ɛdeɛ, noko tɛ ngakula mɔɔ wɔ abusua ne anu la amuala a nyia zɔhane ewule ne a. Noko akee, tɛ kɛ ɛtane de la ɛne. Adam ɛva ɛtane ɛmaa yɛ kɔsɔɔti, ɛhye ati, yɛ muala yɛbawu. Asoo anwubɛnyunlu ɛhye bavi yɛ nwo zo kenlebie?

Mɔɔ Nyamenle Ɛlua Gyisɛse Kelaese Anwo Zo Ɛva Ɛmaa

7, 8. Kɛzi mɔɔ vile mrenya nwiɔ mɔɔ di munli ɛbɛlabɔlɛ nu rale la le ngakyile ɛ?

7 Gyihova ɛvi ɛlɔlɛ nu ɛyɛ nziezielɛ mɔɔ bamaa alesama ali ɛtane mɔɔ bɛvale bɛwole bɛ la azo konim a. Pɔɔlo hilehilele nu kɛ ɛhye bayɛ boɛ ɔlua sonla mɔɔ li amozi mɔɔ ɔdi munli—Adam mɔɔ to zo nwiɔ la anwo zo. (1 Kɔl. 15:45) Noko mɔɔ vile menli nwiɔ ɛhye mɔ mɔɔ di munli la biala ɛbɛlabɔlɛ nu rale la le ngakyile. Kɛzi?—Bɛgenga Wulomuma 5:15, 16.

8 Pɔɔlo hɛlɛle kɛ: “Bɛ mu nwiɔ bɛnle ko.” Adam lile fɔlɛ wɔ zɔhane ɛtane ne anwo, na ɔnyianle nwolɛ ahatualɛ—ɔwule. Noko akee, tɛ ɔ ngome a ɔwɔ kɛ ɔwu a. Yɛkenga kɛ: “Sonla ko ne ɛtane ti menli dɔɔnwo wule.” Ɛnee ɔwɔ kɛ Adam abo zo amra mɔɔ ɛnli munli mɔɔ yɛdayɛ noko yɛboka nwo la nyia ye anzohwenlɛ ne bie. Noko, saa yɛnwu kɛ Gyisɛse, mɔɔ di munli la bahola alie yɛ a, ɔmaa yɛ rɛle kyekye. Duzu a ɛvi nu ɛra a? Yɛnwu mualɛ ne wɔ Pɔɔlo edwɛkɛ ɛhye mɔɔ ɔhanle la anu, ‘ɔbabua menli kɔsɔɔti benle na yeamaa bɛ ngoane.’Wulo. 5:18.

9. Duzu a ɛnee Nyamenle ɛlɛyɛ abua menli benle kɛmɔ bɛha ye wɔ Wulomuma 5:16, 18 la ɛ?

9 Duzu a Giliki edwɛkɛ mɔɔ bɛhile ɔ bo “ɛbua ye benle” nee “babua menli kɔsɔɔti benle” la kile a? Awie bie mɔɔ kile Baebolo bo kɔ aneɛ gyɛne nu la hɛlɛle kɛ: “Ɔle ɛrɛlɛdendɛ mɔɔ bɛfa bɛdi gyima wɔ edwɛkɛlilɛ nu a. Ɔfane nzenzaleɛ mɔɔ ba sonla ye gyinlabelɛ nu wɔ Nyamenle anyunlu la anwo, tɛ mɔɔ sonla yɛ la ɔ . . . Ɛrɛlɛdendɛ ne yɛ Nyamenle anwo nvoninli kɛ ndɛnebuavolɛ mɔɔ ɛbua awie mɔɔ bɛdo ye ɛzonle na bɛva ye bɛra Nyamenle kɔɔto ɛkɛ, kɛ ɔnle tenlenenli la benle. Nyamenle ɛgyakyi ahenle mɔɔ bɛdo ye ɛzonle la anwo edwɛkɛ ɛhyɛ ye.”

10. Duzu a Gyisɛse yɛle mɔɔ bɛbagyinla zo bɛabua alesama benle a?

10 Duzu ati a “azɛlɛ ye amuala ndɛnebuavolɛ” tenlenenli ne kɛbua amumuyɛ sonla benle a? (Mɔl. 18:25) Nyamenle zoanle ɔ Ra kokye ne rale azɛlɛ ye azo. Gyisɛse yɛle ɔ Ze ɛhulolɛ bɔkɔɔ ɔnva nwo sɔnea, agolobɛnwo, nee tendɛtia. Ɔlile nɔhalɛ dahuu, bɔbɔ bɛhunle ye wɔ baka zo. (Hib. 2:10) Gyisɛse vale ye sonlabaka ne mɔɔ di munli la bɔle afɔle ɔvale ɔyɛle ɛkpɔnedeɛ amaa yealie Adam abo zo amra yeavi ɛtane nee ewule nu.—Mat. 20:28; Wulo. 5:6-8.

11. Duzu a ɛkpɔnedeɛ ne nee ye sɛ a?

11 Pɔɔlo hanle ye wɔ ɛleka fofolɛ kɛ ɔvale ɔ nwo ɔmanle kɛ “ɔkpɔne menli kɔsɔɔti [‘ɛkpɔnedeɛ mɔɔ fɛta,’ NW].” (1 Tem. 2:6) Duzu a maa ɔfɛta a? Adam vale sinlidɔlɛ nee ewule rale menli dɔɔnwo, ɔ bo zo amra anwo zo. Nɔhalɛ nu, bɛbalua Gyisɛse, sonla mɔɔ di munli la anwo zo bɛabu menli dɔɔnwo kɛ mralɛ mɔɔ bɛdi munli. * Ɛhye ati, bɛdele ɔ bo kɛ Gyisɛse ngoane nee ɔ bo zo amra mɔɔ di munli la kɔsɔɔti ɛdeɛ ne ka bɔ nu yɛ afɔlebɔlɛ mɔɔ nee Adam yɛɛ ɔ bo zo amra mɔɔ bɛnli munli la ɛdeɛ ne sɛ a. Noko akee, Baebolo ne ɛnga kɛ Gyisɛse abo zo amra mɔɔ ɔbanyia bɛ la boka ɛkpɔnedeɛ ne anwo. Wulomuma 5:15-19 ka kɛ bɛbalua “sonla ko” ewule zo a bɛalie yɛ a. Ɛhɛe, Gyisɛse ngoane ne mɔɔ di munli la nee Adam ɛdeɛ ne sɛ. Yemɔti, edwɛkɛ ne kɔsɔɔti gyi Gyisɛse Kelaese angomekye anwo zo. Menli kɔsɔɔti bɛanyia ahyɛlɛdeɛ ne nee ngoane ɔlua Gyisɛse, “sonla ko tenleneyɛlɛ,” ye tieyɛ nee ye nɔhalɛ mɔɔ ɔlile ɔhɔle ewule nu la azo. (2 Kɔl. 5:14, 15; 1 Pita 3:18) Kɛ ɔyɛle mɔɔ ɔrale ye zɔ ɛ?

Benle Ɛbualɛ Mɔɔ Gyi Ɛkpɔnedeɛ Ne Azo

12, 13. Duzu ati a bɛdabɛ mɔɔ bɛbuale bɛ benle la hyia Nyamenle anwunvɔnezelɛ nee ye ɛlɔlɛ ɛ?

12 Gyihova Nyamenle liele ɛkpɔnelɛ afɔle ne mɔɔ ɔ Ra ne bɔle la dole nu. (Hib. 9:24; 10:10, 12) Noko akee, ɛnee Gyisɛse ɛdoavolɛma mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo mɔɔ ye nɔhalɛ ɛzoanvolɛ ne mɔ boka nwo la tɔ sinli. Ɔnva nwo kɛ bɛbɔle mɔdenle kɛ bɛbakpo ɛtaneyɛlɛ la, mekɛ dɔɔnwo ne ala bɛangola. Duzu ati ɔ? Ɔluakɛ bɛvale ɛtane bɛwole bɛ. (Wulo. 7:18-20) Noko, Nyamenle bahola yɛɛ ɔyɛle nwolɛ debie. Ɔliele “ɛkpɔnedeɛ [ne] mɔɔ fɛta” la ɔdole nu, na ɔkulo kɛ ɔdua zo ɔboa menli mɔɔ sonle ye la.

13 Nyamenle anva ɛkpɔnedeɛ ne ammaa kɛ ɔfa yeadua ɛzoanvolɛ ne mɔ nee menli bie mɔ kakɛ ɔlua bɛ gyima kpalɛ ti. Emomu, Nyamenle ye anwunvɔnezelɛ nee ye ɛhulolɛ kpole ne ati a ɔvale ɛkpɔnedeɛ ne ɔmanle a. Ɔzile kpɔkɛ kɛ ɔbabua ɛzoanvolɛ ne mɔ nee menli bie mɔ benle ɔluakɛ ɔbu bɛ kɛ bɛvale ɛtane bɛwole bɛ. Pɔɔlo hilehilele ɛhye anu kɛ: “Ɔluakɛ Nyamenle ɛlolɛ zo yɛɛ bɛ diedi ti yelie bɛ ngoane a.”—Ɛfɛ. 2:8.

14, 15. Ahatualɛ boni a wɔ ɛkɛ maa menli mɔɔ Nyamenle bua bɛ benle la ɛ, noko duzu a ɔwɔ kɛ bɛkɔ zo bɛyɛ a?

14 Ahyɛlɛdeɛ kɛnlɛma boni ɛne, kɛ Tumivolɛ Bedevinli ne bava awie ɛtane mɔɔ bɛvale bɛwole ye nee mɔɔ yeyɛ la yeahyɛ ye a! Ɛnrɛhola ɛnrɛdia ɛtane dodo mɔɔ menli yɛle kolaa na bɛarayɛ Keleseɛnema la; noko, Nyamenle kola dua ɛkpɔnedeɛ ne azo ɔfa bɛ ɛtane ɔkyɛ bɛ. Pɔɔlo hɛlɛle kɛ: “Ɛlolɛ ahyɛlɛdeɛ ne ɛbua ye benle.” (Wulo. 5:16) Ɛzoanvolɛ ne mɔ nee menli gyɛne mɔɔ bɛnyia ahyɛlɛdeɛ ɛhye (benle ɛbualɛ) la, kɔ zo sonle nɔhalɛ Nyamenle ne wɔ diedi nu. Ahatualɛ boni a bɛbanyia ye kenlebie a? “Bɛdabɛ mɔɔ bɛbalua sonla ko ne, Gyisɛse Kelaese anwo zo bɛanyia ɛlolɛ ne molozo nee pɛlepɛlelilɛ ahyɛlɛdeɛ ne mɔɔ bɛfa bɛmaa mgbane la anwo bazo kpalɛ, na bɛalua ɔ nwo zo bɛali arelemgbunli wɔ bɛ ɛbɛlabɔlɛ nu.” Ɛhɛe, tenleneyɛlɛ ahyɛlɛdeɛ ne di gyima wɔ adenle fofolɛ zo. Ahyɛlɛdeɛ ne maa bɛnyia ngoane mɔɔ ɛnlɛ awieleɛ.—Wulo. 5:17; bɛgenga Luku 22:28-30.

15 Bɛdabɛ mɔɔ bɛnyia ahyɛlɛdeɛ ɛhye la, bɛbua bɛ benle na bɛbayɛ Nyamenle amra wɔ sunsum nu. Kɛ menli mɔɔ nee Kelaese di agya la, bɛ nye la kɛ bɛbadwazo bɛ bɛahɔ anwuma kɛ sunsum nu mralɛ kpalɛ kpalɛ mɔɔ bɛ nee Gyisɛse Kelaese “bɛali arelemgbunli” a.—Bɛgenga Wulomuma 8:15-17, 23.

Nyamenle Ɛla Ye Ɛlɔlɛ Ali Ɛhile Awie Mɔ Gyɛne

16. Kɛzi menli mɔɔ lɛ azɛlɛ ye azo anyelazo la nyia ahyɛlɛdeɛ ɛ?

16 Tɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛlɛ diedi na bɛsonle kɛ Nyamenle nɔhalɛ Keleseɛnema la kɔsɔɔti a anye la kɛ bɛ nee Kelaese “bɛali arelemgbunli” wɔ anwuma a. Menli dɔɔnwo lɛ anyelazo mɔɔ gyi Baebolo ne azo kɛmɔ ɛnee Nyamenle menli mɔɔ dɛnlanle aze kolaa na Keleseɛnema mekɛ ne ara lɛ la. Bɛ nye la kɛ bɛbadɛnla aze wɔ paladaese azɛlɛ zo. Asoo bɛ sa bɛahola aha ɛlɔlɛ ahyɛlɛdeɛ avi Nyamenle ɛkɛ kɛkala na yeabu bɛ kɛ tenlenema mɔɔ bɛbanyia azɛlɛ ye bɛadɛnla zo ɔ? Ɔlua mɔɔ Pɔɔlo hɛlɛle hɔmanle Wulomuma la ati, yɛbahola yɛava anwodozo yɛabua kɛ ɛhɛe!

17, 18. (a) Ɔlua Ebileham diedi ne ati, kɛzi Nyamenle bule ye ɛ? (b) Kɛ ɔyɛle mɔɔ Gyihova bule Ebileham tenlenenli ɛ?

17 Pɔɔlo vale Ebileham, diedinli bie mɔɔ dɛnlanle aze kolaa na Gyihova ava mɛla ne amaa Yizilayɛma nee mekɛ tendenle kolaa na Kelaese abuke anwuma ɛhɔlɛ nwo adenle la, yɛle neazo mɔɔ anwo hyia. (Hib. 10:19, 20) Yɛkenga kɛ: “Nyamenle bɔle ɛwɔkɛ ɛhye, tɛ kɛ Ebileham lile mɛla ne azo la ati ɔ, na ɔliele Nyamenle ɔlile, na ɔlua zolɛ Nyamenle manle ɔzɔle ɔ nye.” (Wulo. 4:13; Gye. 2:23, 24) Yemɔti, Nyamenle bule nɔhavo Ebileham tenlenenli.—Bɛgenga Wulomuma 4:20-22.

18 Ɛhye ɛngile kɛ Ebileham anyɛ ɛtane biala wɔ mekɛ tendenle mɔɔ ɔvale ɔzonlenle Gyihova la anu. Kyɛkyɛ, ɛnee ɔnle tenlenenli wɔ adenle ɛhye azo. (Wulo. 3:10, 23) Noko akee, ɔlua Gyihova nrɛlɛbɛ kpole ne ati, ɔbule Ebileham diedi kpole ne nee gyima mɔɔ ɔyɛle la anwo mgbonda. Ebileham liele ɛwɔkɛ ne mɔɔ fane “ɛ bo zo amra” anzɛɛ abozonli ne mɔɔ ɔbalua ɔ nwo zo a yeara la ɔlile. Abozonli ne a le Mɛzaya ne, anzɛɛ Kelaese. (Mɔl. 15:6; 22:15-18) Ɔlua “mgbɔdalɛ mɔɔ Gyisɛse Kelaese ɛva ɔ nwo ɛli” la ati, anwuma Ndɛnebuavolɛ ne bahola ava ɛtane mɔɔ menli yɛle ye dɛba ne la ahyɛ bɛ. Ɛhye ati, Ebileham nee menli gyɛne mɔɔ lɛ diedi na bɛdɛnlanle aze kolaa na Keleseɛnema mekɛ ne ara la bɛanyia ewudwazo.—Bɛgenga Wulomuma 3:24, 25; Edw. 32:1, 2.

Nyia Gyinlabelɛ Kpalɛ Ɛnɛ

19. Duzu ati a kɛzi Nyamenle bule Ebileham la maa menli dɔɔnwo anwosesebɛ ɛnɛ a?

19 Ebileham mɔɔ ɛlɔlɛ Nyamenle ne bule ye tenlenenli la maa nɔhalɛ Keleseɛnema anwosesebɛ ɛnɛ. Gyihova ambua ye benle kɛmɔ yeyɛ menli mɔɔ yeva sunsum ne yekpokpa bɛ mɔɔ bɛ nee Kelaese di “agya” la. Bɛvɛlɛ menli ekpunli ɛhye mɔ “kɛ bɛrayɛ ye menli” anzɛɛ anwodelɛma nee “Nyamenle amra.” (Wulo. 1:7; 8:14, 17, 33) Noko, bɛvɛlɛle Ebileham “Nyamenle agɔnwo” kolaa na bɛabɔ ɛkpɔnenlɛ afɔle ne. (Gye. 2:23; Aye. 41:8) Na Keleseɛnema mɔɔ bɛ nye la kɛ bɛbadɛnla Paladaese ne mɔɔ bɛbazia bɛava bɛara azɛlɛ ye azo bieko anu la noko ɛ?

20. Duzu a Nyamenle kpondɛ avi bɛdabɛ mɔɔ ɔbu bɛ tenlenema ɛnɛ la ɛkɛ kɛmɔ ɔyɛle Ebileham la ɛ?

20 Menli ɛhye mɔ ɛtɛnyianle “pɛlepɛlelilɛ ahyɛlɛdeɛ ne mɔɔ bɛfa bɛmaa mgbane” mɔɔ bɛdua “mgbɔdalɛ mɔɔ Gyisɛse Kelaese ɛva ɔ nwo ɛli la azo” bɛnyia anwuma asetɛnla anyelazo la. (Wulo. 3:24; 5:15, 17) Noko, bɛnyia diedi kpole wɔ Nyamenle nee ye nziezielɛ mɔɔ yeyɛ la anu, na bɛdua gyimayɛlɛ zo bɛda bɛ diedi ne ali. Gyima ɛhye ko a le “Nyamenle Belemgbunlililɛ ne anwo edwɛkɛ” ne nolobɔlɛ nee “ninyɛne mɔɔ fane Awulae Gyisɛse Kelaese anwo la” ɛhilehilelɛ. (Gyi. 28:31) Ɛhye ati, Gyihova bahola abu menli ɛhye mɔ tenlenema kɛmɔ ɔbule Ebileham la. Ahyɛlɛdeɛ ne mɔɔ menli ɛhye mɔ nyia mɔɔ yemɔ a le Nyamenle mɔɔ bɛ nee ye yɛ agɔnwolɛ la le ngakyile fi “ahyɛlɛdeɛ ne mɔɔ bɛfa bɛmaa mgbane” mɔɔ menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ nyia la anwo. Noko akee, ɔle ahyɛlɛdeɛ mɔɔ bɛ nye sɔ ye kpole kpalɛ a.

21. Ɔlua Gyihova ɛlɔlɛ nee ye pɛlepɛlelilɛ ne ati, nyilalɛ boni a yɛbanyia a?

21 Saa ɛkulo kɛ ɛnyia anyelielɛ wɔ azɛlɛ ye azo dahuu a, ɔwɔ kɛ ɛnwu kɛ nwolɛ adenle ɛhye amba ɔlua maanyɛlɛma mɔdenlebɔlɛ ti. Emomu, ɔda Anwuma Nee Aze Belemgbunli ne bodane mɔɔ nrɛlɛbɛ wɔ nu la ali. Gyihova yɛle ye ngyikyi ngyikyi na yeadwu ye bodane ne anwo. Ndenle ɛhye mɔ mɔɔ ɔluale zo la nee nɔhalɛ pɛlepɛlelilɛ yia. Mɔɔ tɛla ɛhye la, bɛlale Nyamenle ɛlɔlɛ kpole ne ali. Ɔlua zo ɛnee Pɔɔlo bahola aha kɛ: “Nyamenle ɛhile kɛ ɔsi ɔkulo yɛ la, na yemɔ a le kɛ, mɔɔ ɛnee yɛtɛda nwo yɛtɛde ɛtaneyɛlɛma la, Kelaese wule manle yɛ!”—Wulo. 5:8.

[Ɔ bo ɛkɛ ne edwɛkɛ]

^ ɛden. 11 Kɛ neazo la, bɛha ɔ mra anzɛɛ ɔ bo zo amra ne anwo edwɛkɛ wɔ Insight on the Scriptures, Foa 2, mukelɛ 736, ɛdendɛkpunli 4 nee 5.

Asoo Ɛkakye?

• Agyadeɛ boni a Adam abo zo amra ɛnyia a, na duzu a ɛvi nu ɛra a?

• Kɛzi bɛvale ɛkpɔnedeɛ mɔɔ fɛta la bɛmanle ɛ, na adenle boni azo a ɛnee ɔfɛta a?

• Anyelazo boni a ahyɛlɛdeɛ mɔɔ maa bɛbua awie benle la maa ɛnyia a?

[Debiezukoalɛ kpuyia ne mɔ]

[Nvoninli wɔ mukelɛ 21]

Adam, sonla mɔɔ di munli la yɛle ɛtane. Gyisɛse, sonla mɔɔ di munli la vale “ɛkpɔnedeɛ mɔɔ fɛta” la manle

[Nvoninli wɔ mukelɛ 23]

Edwɛkpa boni ɛne—kɛ ɔlua Gyisɛse anwo zo bɛkola bɛbua yɛ benle!