STATIJA PROUČIBASKE 31
GILI 12 O Jehova tano baro Devel
So kergja o Jehova te spasinel amen taro grevo hem meribe
O Devel doborom but manglja e sveto so dengja ple edinstveno bijame Čhave (JOVAN 3:16)
SO KA SIKLJOVA
Ka dikha so kergja o Jehova te šaj te pomožinel amen te borina amen protiv o grevo hem te služina leske. Isto agjaar, ka dikha sar dengja amen prilika te živina večno hem zasekogaš te ova oslobodime taro grevo.
1-2. a) Soj tano o grevo, hem sar šaj te pobedina le? (Dikh hem „Objasnime lafija“.) b) So ka dikha ki akaja statija hem ko javera statie taro akava broj tari Stražarsko kula? (Dikh hem „Beleška e čitatelenge“ ko akava broj.)
MANGEA LI te džane kobor but mangela tut o Jehova, o Devel? Šaj te doznajne o odgovor agjaar so ka proučine so kergja ov te šaj te spasinel tut taro grevo hem taro meribe. O grevo a tano but baro dušmani kova so našti korkori te pobedine le. Sarine sekova dive grešinaja hem adaleske so siem grešnikija, ko krajo meraja (Rim. 5:12). Ama isi jekh šukar haberi, o Jehova šaj te pomožinel amen te pobedina o grevo. Hem adaja pobeda tani sigurno!
2 Okolu 6.000 berša, o Jehova pomožinela e manušenge te borinen pe protiv o grevo. Soske? Adaleske so mangela amen. O Jehova mangela e manušen panda otkeda kergja len, adaleske ov kergja but bukja te šaj te pomožinel len te borinen pe protiv o grevo. O Devel džanela kaj o grevo ingarela ko meribe, a ov na mangela te mera. O Jehova mangela te živina zasekogaš (Rim. 6:23). Ov mangela tu da te živine večno. Ki akaja statija ka dikha trin pučiba: 1) Savi nadež dengja o Jehova e grešna manušenge? 2) So kergje nesave grešna manuša taro purano vreme te šaj o Jehova te odobrinel len? 3) So kergja o Isus te šaj te spasinel e manušen taro grevo hem taro meribe?
SAVI NADEŽ DENGJA O JEHOVA E GREŠNA MANUŠENGE
3. Sar alo dži ko adava o Adam hem i Eva te grešinen?
3 Keda o Jehova kergja e prva manušen, ov manglja ola te oven srekjna. Ov dengja len but šužo than živibaske, o brako sar poklon hem jekh but interesno zadača koja so kerela len sine radosna. Ola valjani sine te pheren i phuv pumare čhavencar hem te keren celo phuv raj slično sar i gradina Eden. O Jehova dengja len samo jekh ednostavno zapoved. Isto agjaar vakergja lenge kaj ako na ikerena pe ki adaja zapoved, lengoro grevo ka ingarel dži ko meribe. Ako kerena sine adava, adalea ka sikaven sine kaj namerno buninena pe protiv leste. Džanaja so ulo. Jekh lošno angeli, kova so na mangela sine ni e Devle a ni len, čhivgja len te keren adava grevo. O Adam hem i Eva dozvolingje akava lošno angeli te vlijajnel upri lende. Adaleske so na sine len doverba ko pumaro Dad kova so but mangela len sine, ola kergje grevo. Hem sar so džanaja, e Jehovaskere lafija ispolningje pe. Taro adava dive o Adam hem i Eva mora sine te trpinen o posledice: ola počmingje te phujron, hem ko krajo mule (1. Moj. 1:28, 29; 2:8, 9, 16-18; 3:1-6, 17-19, 24; 5:5).
4. Soske o Jehova mrzinela o grevo hem soske pomožinela amen te borina amen protiv leste? (Rimjanja 8:20, 21).
4 O Jehova mukhlja akava izveštaj te ovel pišimo ki Biblija te šaj te haljova nešto but važno. Ov pomožinela amen te haljova soske o Jehova doborom but mrzinela o grevo. O grevo cidela amen taro amaro Dad hem ingarela amen ko meribe (Isa. 59:2). O Satana mrzinela e Jehova hem e manušen, adaleske ov čhivgja e Adame hem e Eva te keren grevo, a iskušinela e manušen da avdive. Adaleske keda o Adam hem i Eva grešingje, o Satana šaj mislingja peske kaj rumingja e Jehovaskiri namera e manušencar. Ama ov na halilo kobor baro mangipe isi e Jehova. O Devel nikogaš na meningja pli namera bašo čhave e Adameskere hem e Evakere. Ov mangela e manušen hem adaleske odma dengja nadež sarinenge. (Čitin Rimjanja 8:20, 21.) O Jehova džanlja kaj nekoj taro manuša ka birinen te mangen le, hem kaj ka roden pomoš lestar te šaj te borinen pe protiv o grevo. Adaleske, sar lengoro Dad hem Stvoriteli, ov odlučingja te arakhel način te šaj te oven lea paše hem te oven oslobodime taro grevo hem taro meribe. Sar kergja adava?
5. Keda o Jehova dengja nadež e grešna manušenge? Objasnin (1. Mojseeva 3:15).
5 Čitin 1. Mojseeva 3:15. O Jehova dengja nadež e grešna manušenge keda vakergja so ka ovel e Satanaja. O Jehova prorokujngja kaj jekh „potomstvo“ ka spasinel e manušen. Akava potomstvo ko krajo ka uništinel e Satana hem ka cidel sa o posledice taro lošnipe so kergja le ki gradina Eden (1. Jov. 3:8). Ama, o Jehova prorokujngja kaj angleder te slučinel pe adava, o Satana ka raninel adale potomstvo, javere lafencar ka mudarel le. Adava ka anel sine bari dukh e Jehovaske. Ama ov sine spremno te trpinel adaja dukh soske džanlja kaj agjaar but manuša ka oven spasime taro grevo hem taro meribe.
SAR NESAVE GREŠNA MANUŠA KO BIBLISKO VREME DOBINGJE E JEHOVASKORO ODOBRUVANJE?
6. So kergje o Abel, o Noe hem javera verna sluge e Devleskere te šaj te oven lea paše?
6 Sar so nakhela sine o vreme o Jehova hari po hari otkrinela sine sar šaj o grešna manuša te oven lea paše. O Abel, o dujto čhavo e Adameskoro hem e Evakoro, sine o prvo manuš so sikavgja vera ko Jehova otkeda o Adam hem i Eva buningje pe protiv o Devel ki gradina Eden. Adaleske so mangela sine e Jehova hem mangela sine te kerel le radosno hem te ovel lea paše, o Abel dengja le žrtva. Ov sine ovčari hem adaleske lelja nekobore terne bakhren, čhingja len hem dengja len sar žrtva e Jehovaske. Sar reagiringja o Jehova? Ov odobringja hem le hem leskiri žrtva (1. Moj. 4:4). O Jehova sine zadovolno taro javera da slična žrtve kola so dengje len manuša so mangena le sine hem so sine len doverba ki leste — sar so sine o Noe (1. Moj. 8:20, 21). Adalea so prifatingja akala žrtve, o Jehova sikavgja kaj o grešna manuša šaj te oven odobrime lestar hem te ova lea paše. b
7. So sikljovaja taro adava so o Avraam sine spremno te del ple čhave sar žrtva?
7 O Jehova rodingja taro Avraam, manuš kova so sine le bari vera, te kerel nešto but pharo — te del sar žrtva ple čhave e Isako. E Avraameske sigurno akaja sine i najphari zadača. Sepak ov sine spremno te šunel e Jehova. Ama o Devel ko posledno momenti čhinavgja e Avraame te mudarel ple čhave. Taro akava izveštaj šaj but te sikljoven sa o manuša so isi len vera. O Jehova sine spremno te del sar žrtva ple Čhave kas so but mangela. Akava sikavela kobor but o Jehova mangela e manušen (1. Moj. 22:1-18).
8. So sikljovaja taro žrtve so valjani sine te den pe sprema e Mojseeskoro zakoni? (3. Mojseeva 4:27-29; 17:11).
8 Vekoncar pokasno keda dengja len o Zakoni, o Jehova vakergja e Izraelconge kaj mora te den životinska žrtve te šaj te oven prostime lengere grevija. (Čitin 3. Mojseeva 4:27-29; 17:11.) Adala žrtve sikavena sine kaj valjani te ovel dendi jekh pobari žrtva koja so celosno ka spasinel e manušen taro grevo. O prorokija vodime tari e Devleskiri sila objasningje kaj o vetimo potomstvo, kova so pokasno sine jasno kaj adava tano e Devleskoro edinstveno bijamo Čhavo, ka valjani sine te cidel muke hem te merel. Ov ka valjani sine te ovel sar bakhro kova so ka ovel sine dendo sar žrtva (Isa. 53:1-12). Zamislin, o Jehova vetingja kaj ka del ple mangle Čhave sar žrtva te šaj te spasinel e manušen taro grevo hem taro meribe, a adathe sian vklučimo tu da!
SO KERGJA O ISUS TE ŠAJ TE SPASINEL AMEN?
9. So vakergja o Jovan Krstitel bašo Isus? (Evreija 9:22; 10:1-4, 12).
9 Ko 29 berš a.e., keda o Jovan Krstitel dikhlja e Isuse taro Nazaret, vodimo tari e Devleskiri sila, vakergja: „Ake tano e Devleskoro Bakhro, kova so cidela o grevo taro sveto“ (Jovan 1:29). Akala lafija sikavena kaj o Isus tano o potomstvo kova so sine prorokujmo but vreme angleder. O Isus valjani sine te del plo životo sar žrtva. Konečno e Jehovaskoro potomstvo alo te šaj celosno te pobedinel o grevo. (Čitin Evreija 9:22; 10:1-4, 12.)
10. Sar o Isus sikavgja kaj alo te vikinel e grešnikon?
10 O Isus posebno sine koncentririmo ko adava te pomožinel e manušenge kola so sine lenge pharo adaleske so sine grešnikija hem vikingja len te oven leskere sledbenikija. Ov džanlja kaj i glavno pričina soske o manuša cidena muke tano o grevo. Adaleske ov posebno pomožinela sine okolen so sine pendžarde sar grešnikija. Jekhe sporedbaja ov objasningja: „E saste manušenge na valjani doktori, nego e nasvalenge“. Palo adava vakergja: „Na aljum te vikinav e pravedna manušen, nego e grešnikon“ (Mat. 9:12, 13). O Isus živingja sprema adala lafija. Keda jekh džuvli thovgja leskere pre ple asvencar, ov ljubezno prostingja lakere grevija (Luka 7:37-50). Ov isto agjaar sikavgja e Samarjanka ko bunari bašo važna čačipa iako džanlja kaj živinela nemoralno (Jovan 4:7, 17-19, 25, 26). O Devel čak dengja mokj e Isuseske te cidel i krajno posledica taro grevo — o meribe. Sar? Agjaar so voskresningja muršen, džuvlen hem čhaven (Mat. 11:5).
11. Soske okola so kerena sine bare grevija osetinena pe sine šukar uzo Isus?
11 Nane čudno so čak okola so kerena sine bare grevija osetinena pe sine šukar uzo Isus. Ov sine ljubezno lencar hem sikavela sine lenge sočuvstvo. Ola na darana sine te džan ki leste hem te keren lea lafi (Luka 15:1, 2). Keda nekoj ka sikavel sine vera ki leste, o Isus pofalinela le sine hem nagradinela le sine (Luka 19:1-10). O Isus sine milostivo isto sar soj tano leskoro Dad (Jovan 14:9). Ple lafencar hem postapkencar ov sikavgja kaj leskoro sočuvstvitelno hem milostivo Dad mangela e manušen hem mangela te pomožinel sekaske te pobedinel o grevo. O Isus pomožingja okolenge so kergje bare grevija te mangen te meninen pe hem te džan pali leste (Luka 5:27, 28).
12. So vakergja o Isus bašo plo meribe?
12 O Isus džanlja so ka ovel lea. Ko nekobor prilike ov vakergja ple sledbenikonge kaj ka ovel predajmo hem kovimo ko stubo (Mat. 17:22; 20:18, 19). Sar so vakergja o Jovan hem sar so prorokujngje o prorokija, o Isus džanlja kaj leskiri žrtva ka cidel o grevo taro sveto. O Isus isto agjaar vakergja kaj otkeda ka del plo životo sar žrtva ka anel ki peste „manušen taro sa o nacie“ (Jovan 12:32). O grešna manuša šaj te radujnen e Jehova agjaar so ka sikaven vera ko Isus hem ka šunen leskere zapovedija. Ako kerena adava, ko krajo ola ka oven oslobodime taro grevo (Rim. 6:14, 18, 22; Jovan 8:32). Adaleske o Isus hrabro hem spremno prifatingja te mučinen le hem te merel (Jovan 10:17, 18).
13. Sar mulo o Isus hem so sikljovaja taro adava bašo Jehova? (Dikh hem i slika.)
13 Jekh taro e Isuseskere paše amala predajngja le. Palo adava o dušmanja astargje le, vredžingje le hem krivingje le bašo bukja so na kergja len. Ola osudingje e Isuse ko meribe, a palo adava mučingje le. Ko krajo o vojnikija kovingje le ko stubo te šaj te mudaren le. O Isus verno istrajngja džikote trpingja adala dukha hem muke. Ama e Jehovaske sine panda popharo džikote dikhela sine sar o Isus mučinela pe. E Jehova sine le mokj hem šaj sine te čhinavel o muke ple Čhaveskere, ama na kergja adava. Ov dozvolingja leskoro manglo Čhavo te cidel muke hem te merel. Soske? Adaleske so o Jehova but mangela amen. O Isus vakergja: „O Devel doborom but manglja e sveto so dengja ple edinstveno bijame Čhave te šaj sekoj so ka verujnel ki leste te na ovel uništimo nego večno te živinel“ (Jovan 3:16).
Keda dozvolingja leskoro Čhavo te ovel mudardo, o Jehova trpingja doborom bari dukh so našti ni te zamislina amenge te šaj te oslobodinel amen taro grevo hem taro meribe (Dikh ko pasus 13)
14. So sikljovea tari žrtva e Isuseskiri?
14 I žrtva e Isuseskiri tani o najbaro dokaz kaj o Jehova mangela e čhaven e Adameskere hem e Evakere. Oj tani dokaz kobor but o Jehova mangela tut. Ov dengja sar žrtva ple mangle Čhave hem trpingja i najbari dukh so šaj te zamisline tuke, te šaj te spasinel tut taro grevo (1. Jov. 4:9, 10). O Jehova mangela te pomožinel sekole jekheske amendar te borinel pe protiv o grevo hem te pobedinel!
15. So mora te kera te šaj te ovel amen korist tari otkupno žrtva e Isuseskiri koja soj poklon taro Devel?
15 I otkupno žrtva koja so dengja la e Jehovaskoro edinstveno bijamo Čhavo tani poklon taro Devel kolea so šaj te oven prostime amare grevija. Ama te šaj o Devel te prostinel amenge mora te kera nešto. So? O Jovan Krstitel, a palo adava o Isus Hristos da, vakergje o odgovor: „Kainen tumen soske o nebesno Carstvo tano paše“ (Mat. 3:1, 2; 4:17). Znači, mora te kaina amen bašo amare grevija ako čače mangaja te borina amen protiv o grevo hem te ova paše amare Dadea kova so but mangela amen. Ama so značinela te kaina amen hem sar adava šaj te pomožinel amen te borina amen protiv o grevo kova soj ki amende? O odgovor ka doznajna ki sledno statija.
GILI 18 Blagodarna baši otkupnina
a OBJASNIME LAFIJA: Ki Biblija, e lafea „grevo“ šaj te mislinel pe ko adava keda keraja nešto so o Jehova vakerela kaj tano pogrešno ili keda na keraja adava so ov vakerela kaj tano ispravno. Ama e lafea „grevo“ isto agjaar šaj te mislinel pe ki amari nesovršeno ili grešno sostojba so nasledingjem la taro Adam. Sarine amen meraja adaleske so nasledingjem o grevo.
