I vojna konečno završingja, ki dolina Ila sine tišina. Džikote paloručko phudela sine i balval ko logorska šatorija, o cari o Saul kerela sine lafi nesave ple manušencar. Jekh lendar sine leskoro najbaro čhavo, o Jonatan. Lencar sine jekh terno pastiri da kova so vozbudimo vakerela sine so slučingja pe leske. Akava terno čhavo sine o David, ov sine pherdo revnost hem sine vooduševimo džikote kerela sine lafi. O Saul šunela sine vnimatelno sekova leskoro lafi. A sar osetinela pe sine o Jonatan džikote šunela sine sa adava? Ov ko plo životo pobedingja ko but vojne džikote služinela sine ki vojska e Jehovaskiri. Ama, ki avdisutni vojna na pobedingja o Jonatan, nego akava terno čhavo. O David mudargja e džine, e Golijate. Dali o Jonatan sine ljubomorno baši slava so dobingja la o David?

 Šaj ka iznenadinel tut i reakcija e Jonataneskiri. Ki Biblija pišinela: „Keda o David završingja o razgovor e Saulea, o Jonatan hem o David ule but paše amala, o Jonatan manglja le sar korkori peste.“ O Jonatan dengja e Davideske pli voeno oprema, ki koja sine vklučimi hem leskoro lako. Adava sine posebno poklon soske o Jonatan but sine šukar strelco. Ama adava na sine sa. O Jonatan hem o David kergje sojuz, ili dengje lafi kaj ka oven paše amala kola so ka pomožinen jekh jekheske (1. Samoilova 18:1-5).

 Agjaar počmingja jekh taro najbare amalipa soj spomnime ki Biblija. E Devleskere verna slugenge but tano važno o amalipe. Ako mudro birinaja amenge amala, ako siem lenge verna hem ako pomožinaja len, ka bajrara amari vera ko akala phare dive (Izreki 27:17). Te dikha so šaj te sikljova taro Jonatan bašo amalipe.

 Sar šaj sine doborom sigate te bijangjovel asavko amalipe? Te šaj te džana o odgovor te dikha ko so temelingja pe akava amalipe. O Jonatan nakhela sine taro pharo periodi. O dad leskoro, o Saul, but meningja pe ko berša so nakhle, hem adava taro lošno ko pološno. Ko početok, o Saul sine ponizno, poslušno hem verno manuš, ama sar so nakhela sine o vreme ov ulo gordo hem neposlušno cari (1. Samoilova 15:17-19, 26).

 E Jonataneske sigurno sine but pharo keda dikhela sine pe dade kobor sine menimo, soske sine lea but paše (1. Samoilova 20:2). Ov šaj pučela pe sine savi šteta bi anela sine o Saul e Devleskere narodoske. Dali o narodo ka šunel sine akale neposlušno care hem ko krajo ka našavel sine e Devleskiri milost? Sigurno, adala sine phare dive jekhe Devleskere slugaske, sar soj o Jonatan.

 Akava šaj te pomožinel amenge te haljova soske o Jonatan manglja e Davide. O Jonatan dikhlja kobor bari vera sine e Davide. Na primer, o David na darandilo taro džini, o Golijat, ama e Sauleskere vojnikija darandile. O David džanela sine kaj tano posilno taro Golijat hem taro leskoro oružje soske borinela pe sine ko anav e Jehovaskoro (1. Samoilova 17:45-47).

 Angleder nesave berša, o Jonatan razmislingja ko slično način. Sine uverimo kaj samo duj manuša — ov hem leskoro sluga — šaj te napadinen hem te pobedinen bari grupa vojnikija. Soske sine uverimo ko adava? O Jonatan vakergja: „Ništo našti te čhinavel e Jehova te spasinel“ (1. Samoilova 14:6). Znači e Jonatane hem e Davide sine len duj važna zaednička bukja — e soldujen sine len bari vera ko Jehova hem baro mangipe sprema leste. Akava sine najšukar temeli bašo amalipe maškar akala duj manuša. O Jonatan sine mokjno princo hem sine le okolu 50 berš, a o David sine ponizno pastiri hem verojatno panda na sine le ni 20 berš. Ama, i razlika ko berša maškar lende na sine važno. *

 O sojuz so kergje le maškar peste sigurno sine bari zaštita bašo lengoro amalipe. Ki koja smisla? O David džanlja savi namera isi e Jehova lea — ov valjani sine te ovel cari ko Izrael! Dali adava garavela sine taro Jonatan? Sigurno na. Ola sine paše amala. Te šaj jekh amalipe te ovel cvrsto hem trajno, valjani te ovel iskreno komunikacija, bizo tajne hem hovajbe. Sar vlijajngja upro Jonatan adava so džanlja kaj o David ka ovel cari? Dali o Jonatan šaj nadinela pe sine kaj jekh dive ov ka ovel cari hem kaj ka isprajnel sa o lošna bukja so kergja len leskoro dad? I Biblija na vakerela amenge kaj ov mučinela pe sine nesave negativna čuvstvoncar. Ama, vakerela amenge nešto soj tano but važno — kaj o Jonatan sine verno amal hem kaj sine le bari vera. Ov šaj sine te dikhel kaj e Jehovaskoro duho poddržinela sine e Davide (1. Samoilova 16:1, 11-13). Adaleske o Jonatan ikerela pe sine ko adava so vetingja hem ponadari da e Davide dikhela le sine sar plo amal, a na sar konkurencija. Najvažno sine leske te kerel pe e Devleskiri volja.

 Akava amalipe sine bari nagrada soldujenge. So šaj te sikljova tari e Jonataneskiri vera? Šukar tano sekoj amendar te razmislinel kobor vredinena o amalipa. Amare amalen na valjani te oven len ista berša sar amare ili te ovel len isto poteklo. Ama, važno tano te ovel len zorali vera soske adava pozitivno ka vlijajnel upri amende. E Jonatane hem e Davide sine len but prilike te keren jekh jekheskiri vera pozorali hem te ohrabrinen pe maškar peste. Adava valjani sine e soldujenge soske pokasno lengoro amalipe sine čhivdo ko pobaro ispit.

 Ko početok, o Saul but mangela sine e Davide hem čhivgja le te ovel zapovedniko leskere vojskake. Palo kratko vreme, o Saul počmingja te ovel le jekh lošno osobina — i ljubomora. Ama, o Jonatan na mukhlja ki leste te bajrol akaja lošno osobina. O David pobedingja but puti ko vojne protiv o Filistejcija, kola so sine dušmanja e Izraelcongere. Adaleske, o manuša slavinena le sine hem dena leske sine čest. Nesave džuvlja taro Izrael čak giljavgje leske: „O Saul mudargja milja, a o David deš milje ple dušmanen“. E Sauleske na svidžingja pe adaja gili. Ki Biblija pišinela: „Taro adava dive e Saule na sine le doverba ko David“ (1. Samoilova 18:7, 9). Ov darandilo kaj o David ka lel leskiri carsko vlast. Ama, adava na sine le nisavi smisla! Iako o David džanela sine kaj ka nasledinel e Saule, ov nikogaš na mislingja te lel o prestol taro e Jehovaskoro pomazimo cari sa džikote ov panda vladinela.

 O Saul planiringja ki jekh vojna te ovel mudardo o David, ama adava na uspejngja leske. O David ponadari da pobedinela sine ko vojne hem o manuša but mangena le sine. Palo adava, o Saul vakergja ple slugenge hem ple najbare čhaveske kaj isi le namera te mudarel e Davide, hem nadinela pe sine kaj ola ka pomožinen leske. Zamislin tuke kobor sine razočarimo o Jonatan keda šungja adava taro plo dad! (1. Samoilova 18:25-30; 19:1). O Jonatan sine verno ple dadeske, ama sine verno ple amaleske da. Ama, ki akaja situacija valjani sine te birinel kaske ka ovel verno. Tari koja strana ka ovel o Jonatan?

 O Jonatan vakergja: „O cari ma te grešinel sprema plo sluga o David, soske ov na grešingja sprema tute, hem adava so kergja sine bašo tlo šukaripe. Plo životo čhivgja ki opasnost hem mudargja e Filistejco, hem agjaar o Jehova angja pobeda bašo celo Izrael. Tu dikhljan adava hem but bahtalo sian sine. Tegani soske te grešine sprema nevino rat hem te mudare e Davide bizi pričina?“ Akaja sine retko prilika ki koja o Saul sikavgja kaj tano razumno. Šungja ple čhave, pa čak dengja sovli kaj nane te kerel šteta e Davideske. Ama o Saul na ikerela pe sine ko plo lafi. Sar so ovela sine o David sa pouspešno ko vojne, ov panda poviše sine leske ljubomorno hem čak frdingja leske kopje te šaj te mudarel le (1. Samoilova 19:4-6, 9, 10). Ama, o David spasingja pe hem našlja tari carsko palata.

 Dali tu da nekogaš arakhljan tut ki asavki situacija te birine kaske ka ove verno? Adava šaj te ovel but pharo. Ko asavke situacie, nesave šaj te vakeren tuke kaj i familija valjani te ovel tuke najvažno. Ama, o Jonatan džanlja kaj adava nane ispravno. Sar šaj te ovel ki strana ple dadeskiri keda o David sine verno hem poslušno sluga e Jehovaskoro? Adaleske so sine rešimo te ačhol verno e Jehovaske, o Jonatan odlučingja te ačhol tari strana e Davideskiri. Sepak, iako sine prvenstveno verno e Devleske, o Jonatan sikavgja kaj tano verno ple dadeske da agjaar so dengja le iskreno sovet namesto te vakerel leske adava so ov bi mangela te šunel. Amenge da ka koristinel adava so ka ova verna sar o Jonatan.

 O Jonatan palem trudingja pe te pomožinel e Sauleske te smirinel pe e Davidea, ama akava puti o Saul na manglja ni te šunel le. O David garavindor gelo ko Jonatan hem vakergja leske kaj darala bašo plo životo. Ov vakergja ple pophure amaleske: „Samo jekh čekori delinela man taro meribe“. O Jonatan vakergja leske kaj ka trudinel pe te doznajnel so planirinela leskoro dad hem kaj ka vakerel leske sar tani i situacija. Džikote o David garavela pe sine, o Jonatan valjani sine te bičhalel leske poraka agjaar so ka koristinel lako hem strele. Ov rodingja taro David te ispolninel leske samo akaja molba: „Nikogaš ma čhinav tli milost sprema mli familija. Čak ni keda o Jehova ka uništinel tari phuv sa e Davideskere dušmanen“. O David dengja lafi kaj sekogaš ka grižinel pe leskere familijake (1. Samoilova 20:3, 13-27).

 O Jonatan počmingja te vakerel e Sauleske šukar bukja bašo David, ama ov but holjangja! Vakergja leske kaj o Jonatan tano buntovniko hem kaj adalea soj tano verno e Davideske anela ladž ple familijake. Trudingja pe te terinel e Jonatane te mislinel baši pli idnina, adaleske vakergja leske: „Sa džikote tano dživdo ki phuv e Jesejeskoro čhavo, tu hem tlo carstvo nane te oven bezbedna.“ Ama, adava e Jonataneske na sine važno. Ov vakergja ple dadeske: „Soske mora te merel? So kergja?“ Tegani o Saul panda poviše holjangja! Iako sine ko berša, ama panda sine silno vojniko. Ov frdingja o kopje te mudarel ple čhave! Iako adava džanela sine but šukar te kerel le, ama na uspejngja te pogodinel le. O Jonatan sine but povredimo hem ponižimo taro plo dad, adaleske but holjangja hem gelo peske (1. Samoilova 20:24-34).

 Tajsutno dive, o Jonatan iklilo ko pole paše kote so garavela pe sine o David. Sar so dogovoringje pe angleder, o Jonatan frdingja strela kolaja so dengja le znako kaj o Saul panda mangela te mudarel le. Palo adava o Jonatan bičhalgja ple sluga te iranel pe ki diz. Ov hem o David ačhile korkori, hem šaj sine kratko te keren lafi. O solduj džene rungje, hem e Jonataneske sine but pharo so leskoro poterno amal, o David, mora sine te našel taro Saul taro jekh than ko javer (1. Samoilova 20:35-42).

 Ko akala phare situacie, o Jonatan sikavgja kaj tano verno hem nane sebično. O Satana, kova soj dušmani sa e Devleskere slugenge, sigurno manglja o Jonatan te džal palo primer e Sauleskoro hem te čhivel pli želba baši mokj hem slava ko prvo than. Te na bistra kaj o Satana mangela te terinel e manušen te čhiven pumare sebična želbe ko prvo than. Adava uspejngja leske amare prva roditelencar, e Adamea hem e Evaja (1. Mojseeva 3:1-6). Ama, na uspejngja leske e Jonatanea. O Satana sigurno sine but holjamo! Dali amen da ko slična situacie ka protivina amen leske? Avdive živinaja ko sveto kote so i sebičnost but sigate širinela pe (2. Timotej 3:1-5). Dali ka ova verna hem nesebična sar o Jonatan?

 Sar so nakhela sine o vreme, o Saul razmislinela sine samo bašo adava kobor mrzinela e Davide. O Jonatan našti sine ništo te kerel džikote dikhela sine kaj leskoro dad postapinela sar delino. O Saul khedingja ple vojska hem vodingja la taro jekh than ko javer than te šaj samo te mudarel jekhe manuše kova so na sine krivo! (1. Samoilova 24:1, 2, 12-15; 26:20). Dali o Jonatan da džala sine lencar? Interesno tano so ki Biblija ko nijekh than na pišinela kaj ov da sine lencar. O Jonatan sine verno e Jehovaske, e Davideske hem verno ikergja pe ko sojuz so kergja le lea.

 Adava so o Jonatan osetinela sine sprema o David nikogaš na meningja pe. Palo nesavo vreme, ov palem arakhlja način te arakhel pe ple amalea. Adava sine ko Ores, so značinela „tikni šuma“. O Ores arakhljola sine ko jekh pusto planinsko than, verojatno ko nekobor kilometrija jugoistočno taro Hevron. Soske o Jonatan angja plo životo ki asavki opasnost? Tari Biblija dikhaja kaj gelo te dikhel pe e Davidea te šaj te pomožinel leske te bajrarel pli doverba ko Jehova (1. Samoilova 23:16). Sar kergja adava?

 O Jonatan vakergja ple terne amaleske: „Ma dara“. A palo adava uveringja le: „Mo dad o Saul nane te arakhel tut“. Soske o Jonatan sine uverimo ko adava? Soske sine le bari vera kaj o Jehova ka ispolninel pli namera. Palo adava vakergja: „Tu ka ove cari upro Izrael“. Nekobor berša angleder, o Jehova bičhalgja e proroko e Samoile te vakerel e Davideske adava. Ki akaja prilika, o Jonatan setinkergja e Davide kaj o Jehova sekogaš ispolninela ple vetuvanja. A so mislinela sine o Jonatan baši pli idnina? Ov vakergja: „Me ka ovav dujto, odma pali tute“. Kobor bari poniznost sikavgja akava manuš! O Jonatan sine spremno te šunel e Davideskere zapovedija, kova so sine 30 berš poterno lestar hem te ovel leske desno vas! Ko krajo, o Jonatan vakergja: „Mo dad o Saul šukar džanela adava“ (1. Samoilova 23:17, 18). O Saul hor ki peste džanlja kaj adava so protivinela pe e Davideske nane te uspejnel leske, soske o David sine birimo taro Jehova te ovel cari!

 Sar so nakhena sine o berša, o David sigurno but puti sine bahtalo džikote setinela pe sine ko adava so kergja lafi e Jonatanea. Tegani dikhle pe posledno puti. Žalno sine so i želba e Jonataneskiri te ovel dujto manuš ko carstvo palo David nikogaš na ispolningja pe.

 O Jonatan gelo zaedno e Saulea te borinel pe protiv o Filistejcija, kola so sine bare dušmanja e Izraelcongere. Bizi razlika ko greške so kergja len leskoro dad, ov šaj sine te ovel le čisto sovest džikote borinela pe sine zaedno ple dadea adaleske so leske najvažno sine te kerel adava so rodela lestar o Jehova. O Jonatan boringja pe verno hem hrabro sar stalno. Sepak, o Izraelcija našavgje ki akaja vojna. O Saul ulo doborom lošno so počmingja te mešinel pe ko spiritizam, grevo koleske so sledinela sine mudaribe sprema e Devleskoro zakoni. Adaleske o Jehova poviše na dela le sine bereketi. E Sauleskere trin čhave, maškar kova sine o Jonatan da, mule ki akaja vojna. O Saul sine povredimo hem korkori mudargja pe (1. Samoilova 28:6-14; 31:2-6).

 E Davide but dukhandilo le adava. Ov sine doborom šukar hem sine spremno te prostinel so čak tugujngja e Sauleske, kova so kerela leske sine bare nevolje ko životo. O David pišingja gili ki koja sikavgja kobor sine leske pharo bašo Saul hem bašo Jonatan. Adava so vakergja bašo plo manglo amal hem sovetniko čače sine but žalno: „Tugujnava baši tute, mo phral Jonatan! Sian sine mange but milo! Tlo mangipe sprema mande sine pobaro taro džuvljakoro mangipe“ (2. Samoilova 1:26).

 O David nikogaš na bistergja adava so vetingja e Jonataneske. Beršencar pokasno, ov lelja ki carsko palata e Mefivosteje, e Jonataneskere čhave, kova so sine sakati te grižinel pe leske (2. Samoilova 9:1-13). Sigurno o David siklilo but taro Jonatan, kova so sine verno, sikavela sine poštovanje hem na mukhlja ple amale čak keda leskoro životo sine ki opasnost. Dali amen da ka sikljova nešto lestar? Dali amare amala tane sar o Jonatan? Dali amen siem asavke amala? Ka ova sar o Jonatan hem ka ovel amen vera sar so sine le ako pomožinaja amare amalenge te ovel len pobari doverba ko Devel, ako amenge najvažno te ačhova verna e Jehovaske hem ako siem verna hem nesebična amala.