Jehovove priče v Bolgariji so polno zaposlene z razglašanjem resnice o Bogu in njegovi Besedi, Svetem pismu. V zadnjih 20 letih jim je na pomoč priskočilo na stotine Prič, ki so se v Bolgarijo preselile iz drugih dežel. S kakšnimi izzivi so se pri selitvi srečali? Zakaj se je njihov trud izplačal? Preberite, kaj so nekateri od njih povedali o tej selitvi.

 »Vedno sva imela za cilj, da bi služila tam, kjer se potrebuje več oznanjevalcev,« pravi Darren, ki je živel v Angliji. »Ko sva se z Dawn poročila, sva se preselila v London, da bi pomagala oznanjevati v ruskem jeziku. Kar nekajkrat sva načrtovala, da se preseliva v tujino, a nama je vsakič nekaj prekrižalo načrte. Ko sva nad selitvijo že skoraj obupala, nama je prijatelj pomagal uvideti, da je najin cilj dosegljiv, saj so se nama okoliščine spremenile.« Darren in Dawn sta začela iskati državo, kjer se potrebuje več oznanjevalcev, da bi se tja preselila. Leta 2011 sta se preselila v Bolgarijo.

 Nekateri najprej niso imeli cilja, da bi se preselili tja, kjer se potrebuje več oznanjevalcev, vendar so na njih vplivala vesela doživetja tistih, ki so se preselili. »Srečala sem goreče Priče, ki so veselo služile v Južni Ameriki in Afriki,« pravi Giada, ki je z možem Lucom živela v Italiji. »Zelo se me je dotaknilo njihovo veselje in doživetja, ki so jih pripovedovali. To mi je pomagalo, da sem si postavila nove duhovne cilje.«

 Tomasz in Veronika sta se skupaj s svojima otrokoma, Klaro in Mathiasom, iz Češke preselila v Bolgarijo leta 2015. Kaj jih je spodbudilo, da so naredili ta korak? Tomasz pravi: »Veliko smo razmišljali o zgledu znancev in sorodnikov, ki so se preselili v tujino, in o njihovih doživetjih. Opazili smo, kako veseli so, in se o tem doma veliko pogovarjali.« Ta družina sedaj veselo oznanjuje na svojem novem področju v bolgarskem mestu Montana.

 V Bolgarijo se je preselila tudi Linda. Takole pravi: »Pred leti sem obiskala Ekvador in spoznala nekatere, ki so se tja preselili zaradi oznanjevanja. Začela sem razmišljati, da bi se lahko nekega dne tudi jaz preselila tja, kjer se potrebuje več oznanjevalcev.« O zgledu drugih sta premišljevala tudi Petteri in Nadja, par s Finske. Povedala sta: »V najini domači občini je bilo nekaj izkušenih oznanjevalcev, ki so se v preteklosti preselili drugam, da bi ljudem duhovno pomagali. Vedno so z navdušenjem pripovedovali o letih, ki so jih preživeli na tistem področju. Rekli so, da so to bila najlepša leta njihovega življenja.«

 Tisti, ki se želijo preseliti v tujino, morajo dobro načrtovati. (Luka 14:28–30) »Ko sem začela bolj resno razmišljati o tem, da bi se preselila,« se spominja Nele iz Belgije, »sem o tem molila in v naših publikacijah začela iskati članke, ki govorijo o tej temi. Natančno sem jih preučila in poskušala ugotoviti, na čem moram še delati, da bi bila pripravljena za selitev.«

 Kristian in Irmina iz Poljske v Bolgariji živita že več kot 9 let. Ugotovila sta, da jima je zelo pomagalo, da sta pred selitvijo sodelovala z bolgarsko govorečo skupino. Bratje in sestre so ju spodbujali in jima pomagali, da sta se naučila jezika. Kristian in Irmina pravita: »Ugotovila sva, da je čudovito, ko se daš na razpolago in občutiš, kako Jehova poskrbi za tvoje potrebe. Če si pripravljen Jehovu reči ‚Tukaj sem, pošlji mene!‘, boš lahko naredil stvari, ki so se ti prej zdele nemogoče.« (Izaija 6:8)

 Da bi se pripravila na selitev in prihranila nekaj denarja, sta se Reto in Cornelia, par iz Švice, odločila poenostaviti življenje. Rekla sta: »Eno leto pred selitvijo sva za en teden odšla v Bolgarijo, da bi videla, kakšno je življenje v tej državi. Tam sva se pogovorila z izkušenim misijonarskim parom, ki nama je dal nekaj praktičnih nasvetov.« Reto in Cornelia sta upoštevala te nasvete in zdaj že več kot 20 let služita v Bolgariji.

 Tisti, ki se preselijo v drugo državo, se morajo prilagoditi na nove okoliščine, kar je včasih lahko izziv. (Apostolska dela 16:9, 10; 1. Korinčanom 9:19–23) Za mnoge je največja težava učenje novega jezika. »Na krščanskih shodih sva vedno rada komentirala s svojimi besedami,« pravi prej omenjeni Luca. »Ko pa sva z ženo prišla v Bolgarijo, nama je bilo zelo težko pripraviti že najpreprostejši komentar v bolgarščini! Počutila sva se kot majhna otroka. V bistvu so bili komentarji otrok veliko boljši od najinih.«

 Ravil iz Nemčije pravi: »Učenje jezika je bilo utrujajoče. Vendar sem si ves čas govoril: Ne jemlji se preveč resno, ohrani smisel za humor in se smej svojim napakam. Na izzive nisem gledal kot na težave, ampak kot na del služenja Jehovu.«

 Linda, ki smo jo že omenili, pravi: »Nisem nadarjena za jezike, bolgarščina pa je težka in večkrat sem skoraj obupala. Če se ne znaš pogovarjati z ljudmi in ne razumeš, kaj govorijo, se lahko počutiš zelo osamljeno. Da bi ostala duhovno močna, sem preučevala v švedščini. S pomočjo dragih bratov in sester sem navsezadnje uspela premagati to jezikovno oviro.«

 Še en izziv, ki se lahko pojavi, je domotožje. Tisti, ki se preselijo, zapustijo prijatelje in sorodnike. »Na začetku sem bila osamljena,« pravi Eva, ki se je v Bolgarijo preselila z možem Yannisom. »Da bi premagala osamljenost, sva ohranjala redne stike s prijatelji in družino ter sklepala nova prijateljstva.«

 Obstajajo pa še drugi izzivi. Robert in Liana, ki sta se preselila iz Švice, pravita: »Jezik in kultura sta bila za naju velik izziv. Poleg tega nisva bila pripravljena na tako mrzle zime.« Pozitivno razmišljanje in smisel za humor temu paru pomaga, da v Bolgariji zvesto služi že 14 let.

 Lilly vsakomur priporoča, da se preseli tja, kjer se potrebuje več oznanjevalcev. »Jehovovo pomoč sem občutila na prav poseben način. Tega ne bi doživela, če bi ostala doma,« pravi. »Tukaj lahko bolj pomagam drugim, zaradi česar duhovno rastem ter občutim več veselja in zadovoljstva.« Njen mož Ravil se s tem strinja in dodaja: »To je najboljše življenje, edinstvena priložnost, da spoznaš goreče kristjane iz različnih držav, ki imajo pri poučevanju svetopisemskih resnic veliko izkušenj. Od njih sem se veliko naučil.«

 To, da so se mnogi voljno dali na razpolago, prispeva k temu, da se »dobra novica o kraljestvu« oznanja »po vsej naseljeni zemlji«. (Matej 24:14) Tisti, ki so se preselili v Bolgarijo, da bi pomagali drugim, so na lastni koži občutili, kako Jehova izpolnjuje želje njihovega srca in jim pomaga, da uresničijo svoje načrte. (Psalm 20:1–4)