Ne, ker je čaščenje Boga osebna odločitev. (Rimljanom 14:12) Jehovove priče poučujejo svoje otroke o svetopisemskih načelih, toda ko ti zrastejo, se mora vsak sam odločiti, ali bo postal Jehovova priča. (Rimljanom 12:2; Galačanom 6:5)

 Tako kot večina staršev tudi starši, ki so Jehovove priče, želijo svojim otrokom le najboljše. Učijo jih to, kar jim bo po njihovem najbolj koristilo: praktične veščine pa tudi moralna načela in verske nauke. Jehovove priče verjamejo, da Sveto pismo omogoča najboljši način življenja, zato se svojim otrokom trudijo privzgojiti vrednote, ki jih vsebuje ta knjiga. To delajo tako, da jo z njimi preučujejo in jih jemljejo s seboj na krščanske shode. (5. Mojzesova 6:6, 7) Zato lahko vsak otrok, ko zraste, sprejme s spoznanjem podprto odločitev o tem, ali bo sprejel vero svojih staršev.

•  Ali Jehovove priče krščujejo dojenčke?

•  Ali se Jehovove priče izogibajo svojih otrok, če se ti ne odločijo za krst?

•  Zakaj Jehovove priče jemljejo svoje otroke na oznanjevanje?

•  Ali Jehovove priče sodelujejo pri praznikih in drugih praznovanjih?

•  Kaj menijo tisti, ki so bili vzgojeni kot Jehovove priče?

 Ne. Sveto pismo ne podpira krščevanja dojenčkov. Iz njega na primer izvemo, da so kristjani v prvem stoletju, preden so se krstili, najprej slišali sporočilo in ga »z vsem srcem sprejeli« ter se pokesali. (Apostolska dela 2:14, 22, 38, 41) Potemtakem se lahko krsti samo posameznik, ki je dovolj star, da razume, kaj Sveto pismo uči, temu verjame in se odloči, da bo živel po teh naukih. Dojenček vsega tega še ni zmožen.

 Otroci se med odraščanjem morda odločijo za krst. Vendar morajo razumeti, k čemu se s krstom zavežejo.

 Ne. Čeprav so starši, ki so Priče, žalostni, če otrok ne sprejme njihove vere, ga imajo še vedno radi in ne prekinejo stikov z njim samo zato, ker ne želi postati Priča.

 Svoje otroke jemljemo na oznanjevanje iz številnih razlogov. a

•   Sveto pismo naroča staršem, naj svoje otroke duhovno izobražujejo in jih učijo častiti Boga. (Efežanom 6:4) Ker k čaščenju spada tudi to, da posameznik javno razglaša svojo vero, je oznanjevanje pomemben del otrokovega duhovnega izobraževanja. (Rimljanom 10:9, 10; Hebrejcem 13:15)

•   Sveto pismo jasno spodbuja mlade, »naj hvalijo ime GOSPODOVO«. (Psalm 148:12, 13, Slovenski standardni prevod) Zelo pomembno je, da se o Bogu pogovarjamo z drugimi, saj ga tako hvalimo. b

•   Če otroci oznanjujejo s starši, imajo od tega praktične koristi. Učijo se na primer komunicirati z različnimi ljudmi in si pridobijo dragocene lastnosti, kot so sočutje, prijaznost, spoštovanje in nesebičnost. Poleg tega se še bolje seznanijo s svetopisemskimi temelji za svojo vero.

 Jehovove priče ne sodelujejo pri verskih praznikih in drugih praznovanjih, ki jih Bog ne odobrava. c (2. Korinčanom 6:14–17; Efežanom 5:10) Ne praznujemo na primer rojstnih dni in božiča. Oboje je namreč nekrščanskega izvora.

 Vseeno pa radi preživljamo čas z družino in obdarujemo svoje otroke. Družinska in druga srečanja ter obdarovanja pri nas niso vezana na koledar, ampak to počnemo čez vse leto.