1., 2. Katera neprijetna naloga je čakala Elija in v čem sta se Elija in Ahab razlikovala?

ELIJA je hrepenel po tem, da bi bil nekaj časa sam s svojim nebeškim Očetom. Toda obdajala ga je množica ljudi, ki so pravkar videli, kako je priklical ogenj z neba. Med njimi je bilo nedvomno veliko takih, ki so se temu pravemu preroku želeli prilizniti. Preden se je Elija lahko povzpel na višavje Karmela in tam zasebno molil k Jehovu, je moral opraviti še nekaj neprijetnega. Govoriti je moral s kraljem Ahabom.

² Ta moška si ne bi mogla biti bolj različna. Ahab, odet v kraljevska oblačila, je bil pohlepen odpadnik mlahavega značaja. Elija je nosil oblačilo, ki so ga navadno nosili preroki – preprosto trpežno ogrinjalo, verjetno iz živalske kože ali pa stkano iz kamelje oziroma kozje dlake. Bil je izjemno pogumen človek, povsem zvest Bogu in poln vere. Dan, ki se je tedaj že bližal koncu, je razkril marsikaj o značaju tako enega kot drugega moškega.

3., 4. a) Zakaj je bil za Ahabom in drugimi častilci Baala slab dan? b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali?

³ Za Ahabom in drugimi častilci Baala je bil slab dan. Poganska religija, ki sta jo v desetrodovnem izraelskem kraljestvu podpirala Ahab in njegova žena, kraljica Jezabela, je doživela strahoten udarec. Baal je bil razkrinkan – bil ni nič drugega kot prevara. Ta neživi bog ni mogel zanetiti niti majčkenega ognja, s čimer bi odgovoril na vnete prošnje svojih prerokov, ki so pred njim plesali in si obredno puščali kri. Baal ni mogel teh 450 mož zaščititi pred povsem zasluženo usmrtitvijo. Toda temu lažnemu bogu je spodletelo še pri nečem drugem, zaradi česar bo njegov neuspeh popoln. Baalovi preroki so več kot tri leta rotili svojega boga, naj naredi konec suši, ki je pestila deželo, toda izkazalo se je, da tega ni zmožen. Kmalu bo sam Jehova pokazal, da je on pravi Bog, tako da bo naredil konec suši. (1. kra. 16:30–17:1; 18:1–40)

 ⁴ Toda kdaj bo Jehova to naredil? Kaj bo medtem počel Elija? In kaj se lahko naučimo od tega vernega moškega? Odgovore bomo našli tako, da bomo preučili biblijsko poročilo. (Beri 1. kraljev 18:41–46.)

5. Kaj je Elija naročil Ahabu, da naj naredi, in ali je videti, da se je Ahab kaj naučil iz tega, kar se je zgodilo tisti dan?

⁵ Elija je pristopil k Ahabu in mu dejal: »Pojdi gor, jej in pij, kajti sliši se šumenje, kakor da bi se bližal naliv.« Ali se je ta hudobni kralj naučil kaj iz tega, kar se je zgodilo tisti dan? Poročilo nam ne pove nič določnega, vendar ne najdemo nobenih besed kesanja, nobene prošnje, naj mu prerok pomaga pristopiti k Jehovu in ga prositi odpuščanja. Ne, Ahab je enostavno »odšel gor, da bi jedel in pil«. (1. kra. 18:41, 42) Kaj pa Elija?

6., 7. Kaj je Elija prosil v molitvi in zakaj?

⁶ »Elija pa je odšel na vrh Karméla, pokleknil na tla in dal obraz med kolena.« Medtem ko si je šel Ahab potešit lakoto, je imel Elija priložnost moliti k svojemu nebeškemu Očetu. Bodi pozoren na njegovo ponižno držo – klečal je na tleh s povsem  sklonjeno glavo, tako da je bil njegov obraz pri kolenih. Kaj je počel? Ni nam treba ugibati. Biblija nam v Jakobovem pismu 5:18 pove, da je v molitvi prosil za konec suše. Verjetno je to molitev izrekel na vrhu Karmela.

⁷ Jehova je že pred tem rekel, da se je »odločil poslati dež na zemljo«. (1. kra. 18:1) Elija je torej molil, naj se Jehovova volja izpolni tako, kot je On rekel. Kakih tisoč let pozneje je Jezus svoje sledilce učil podobno moliti. (Mat. 6:9, 10)

8. Kaj se iz Elijevega zgleda naučimo o molitvi?

⁸ Iz Elijevega zgleda se naučimo veliko o molitvi. V Elijevih mislih je glavno mesto zavzemala izpolnitev Božje volje. Ko molimo, si je dobro zapomniti, da nas Bog »sliši v vsem, kar koli prosimo po njegovi volji«. (1. Jan. 5:14) Očitno moramo torej poznati Božjo voljo, da bi bile naše molitve sprejemljive Bogu – to je dober razlog, da dnevno posvetimo nekaj časa preučevanju Biblije. Elija si je konec suše gotovo želel tudi zaradi trpljenja svojih rojakov. Po čudežu, ki ga je Jehova naredil maloprej in mu je bil sam priča, je njegovo srce verjetno kipelo od hvaležnosti. Tudi mi hočemo, da bi iz naših molitev vela skrb za blaginjo drugih in iskreno zahvaljevanje. (Beri 2. Korinčanom 1:11; Filipljanom 4:6.)

9. Kaj je Elija naročil svojemu služabniku in o katerih dveh lastnostih bomo razmislili?

⁹ Elija je bil prepričan, da bo Jehova ukrepal in suši naredil konec, toda ni vedel, kdaj točno se bo to zgodilo. Kaj pa je počel do takrat? Bodi pozoren, kaj piše v poročilu: »Tedaj je rekel svojemu služabniku: ‚Prosim, pojdi gor in poglej proti morju.‘ Odšel je in pogledal, potem pa rekel: ‚Nič ni.‘ Toda Elija mu je dejal ‚Vrni se‘. To mu je naročil sedemkrat.« (1. kra. 18:43) Iz Elijevega zgleda se naučimo vsaj dvoje. Najprej bodimo pozorni, kako prepričan je bil. Nato pa razmislimo o tem, kako budno je spremljal, kaj se dogaja.

10., 11. a) Kako je Elija pokazal, da zaupa Jehovovi obljubi? b) Zakaj lahko gojimo podobno zaupanje?

¹⁰ Elija je zaupal Jehovovi obljubi, zato je željno iskal kakršen koli dokaz, da bo Jehova vsak čas ukrepal. Svojega služabnika  je poslal na visoko razgledno točko, da preveri, ali je na obzorju že kaj, kar kaže na to, da se bliža dež. Služabnik je ob svoji vrnitvi otopelo poročal: »Nič ni.« Obzorje je bilo čisto, nebo pa očitno brez oblačka. Ali si opazil nekaj neobičajnega? Spomni se, da je Elija maloprej rekel kralju Ahabu: »Sliši se šumenje, kakor da bi se bližal naliv.« Kako je prerok lahko rekel kaj takega, ko pa ni bilo nikjer nobenega dežnega oblaka?

¹¹ Elija je poznal Jehovovo obljubo. Kot Jehovov prerok in predstavnik ni imel nobenih pomislekov, da njegov Bog ne bi izpolnil svoje besede. Bil je povsem prepričan, in to tako zelo, da je že skoraj lahko slišal dež. Ob tem se morda spomnimo, da Biblija za Mojzesa pravi, da »je bil stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega«. Ali je Bog tudi tebi tako resničen? Veliko razlogov nam daje, da lahko tako trdno verujemo njemu in njegovim obljubam. (Heb. 11:1, 27)

12. S čim je Elija pokazal, da je budno spremljal razvoj dogodkov, in kako se je odzval na novico, da se dviguje majhen oblak?

¹² Zdaj pa se posvetimo temu, kako budno je Elija spremljal razvoj dogodkov. Svojega služabnika je poslal pogledat ne le enkrat ali dvakrat, ampak sedemkrat! Služabnik se je morda že naveličal tega ponavljajočega se opravila, toda Elija je še naprej željno čakal na kako znamenje in ni obupal. Naposled je služabnik, ko se je vrnil že sedmič, poročal: »Glej, oblak, majhen kakor človekova dlan, se dviguje iz morja!« Ali si lahko predstavljaš tega služabnika, kako drži roko iztegnjeno in s svojo dlanjo meri velikost tega oblačka, ki se dviguje nad Velikim morjem? Na služabnika to morda ni naredilo nobenega vtisa. Toda Eliju je ta oblak pomenil zelo veliko. Svojemu služabniku je naročil, naj nemudoma naredi tole: »Pojdi gor in reci Ahábu: ‚Vprezi voz in se odpelji, da te naliv ne zadrži!‘« (1. kra. 18:44)

13., 14. a) Kako lahko posnemamo Elija v tem, da smo budni? b) Katere razloge imamo za takojšnje ukrepanje?

¹³ Elija nam je, kar se tega tiče, znova dal odličen zgled. Tudi mi živimo v času, ko bo Bog kmalu ukrepal in izpolnil svoj namen. Elija je čakal na konec suše, današnji Božji služabniki pa čakamo na konec te pokvarjene svetovne ureditve. (1. Jan. 2:17) Dokler Bog Jehova ne ukrepa, moramo ostati budni, kakor je bil Elija. Božji lastni sin, Jezus, je svojim sledilcem svetoval: »Bedite torej, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod.« (Mat. 24:42) Ali je Jezus mislil, da bodo njegovi sledilci  povsem v temi glede tega, kdaj bo prišel konec? Ne, saj je obširno govoril o tem, kakšen bo svet v dneh pred koncem. Vsak od nas lahko vidi izpolnitev podrobne prerokbe, ki govori o znamenju »sklenitve stvarnosti«. (Beri Matej 24:3–7.)

¹⁴ Sleherni vidik tega znamenja nam postreže s prepričljivimi dokazi. Ali so takšni dokazi dovolj, da nas pri služenju Jehovu navedejo na takojšnje ukrepanje? En sam oblaček, ki se je dvigoval nad obzorjem, je Elija prepričal, da bo Jehova kmalu ukrepal. Ali je bil ta zvesti prerok razočaran?

15., 16. Kateri dogodki so se začeli hitro odvijati in kaj se je morda Elija spraševal glede Ahaba?

¹⁵ Poročilo pravi: »Medtem se je nebo zaradi oblakov in vetra stemnilo in nastal je močan naliv. In Aháb se je povzpel na voz ter se odpeljal v Jezreél.« (1. kra. 18:45) Dogodki se pričnejo odvijati neverjetno hitro. Medtem ko je Elijev služabnik prispel s prerokovim sporočilom do Ahaba, so iz tistega oblačka nastale številne oblačne gmote, ki so napolnile in zatemnile nebo. Pihal je močan veter. Po treh letih in pol je na izraelska tla naposled pričel padati dež. Žejna tla so vsrkavala dežne kaplje. Ko se je dež okrepil, je potok Kišon narasel in brez dvoma spral kri usmrčenih Baalovih prerokov. Tudi samovoljni Izraelci so tako dobili priložnost, da sperejo strašni madež, ki ga je na deželi pustilo čaščenje Baala.

¹⁶ Elija je prav gotovo upal, da se bo to zgodilo! Morda se je spraševal, kako se bo Ahab odzval na te dramatične dogodke, ki so se začeli odvijati. Ali se bo pokesal in odpravil nesnago, Baalovo čaščenje? V dogodkih tega dne je lahko videl močne razloge za takšne spremembe. Seveda ne moremo vedeti, kaj se je v tistem trenutku Ahabu pletlo po glavi. Poročilo nam preprosto pove, da se je kralj »povzpel na voz ter se odpeljal v Jezreél«. Ali se je kaj naučil? Ali je zatrdno sklenil, da spremeni svoje življenje? Glede na kasnejše dogodke lahko odgovorimo z ne. Kljub temu dan še ni bil pri kraju ne za Ahaba ne za Elija.

17., 18. a) Kaj se je zgodilo Eliju na poti v Jezreel? b) Kaj je bilo nenavadnega v tem, da je Elija tekel iz Karmela v Jezreel? (Glej tudi podčrtno opombo.)

 ¹⁷ Jehovov prerok se je odpravil po isti poti, ki jo je ubral Ahab. Čakala ga je dolga pot po mraku in dežju. Toda potem se je zgodilo nekaj nenavadnega.

¹⁸ »Nad Elijem pa je bila Jehovova roka, tako da si je Elija opasal ledja in tekel pred Ahábom vse do Jezreéla.« (1. kra. 18:46) Očitno je »Jehovova roka« na nadnaraven način delovala na Elija. Jezreel je bil oddaljen kakih 30 kilometrov in prerok ni bil več mlad. * Samo predstavljaj si preroka, kako si potegne gor dolga oblačila in jih pripaše okoli bokov, tako da se njegove noge lahko svobodno gibajo. In kako potem teče po premočeni cesti – tako hitro, da dohiti in prehiti kraljev voz!

19. a) Na katere prerokbe nas morda spomnita moč in vzdržljivost, ki ju je Elija dobil od Boga? b) Kaj je Elija prav gotovo čutil, ko je drvel proti Jezreelu?

¹⁹ Kakšen blagoslov je bil to za Elija! Kako razburljivo je moralo biti, ko je čutil tolikšno moč, vitalnost in vzdržljivost, morda še večjo kot v mladih letih. Ob tem dogodku se mogoče spomnimo prerokb, ki zvestim zagotavljajo, da bodo v prihajajočem zemeljskem raju popolnoma zdravi in pri najboljših močeh. (Beri Izaija 35:6; Luk. 23:43.) Elija je, medtem ko je drvel po mokri poti, prav gotovo čutil, da mu je njegov Oče, edini pravi Bog Jehova, naklonjen!

20. Kako smo lahko deležni Jehovovih blagoslovov?

²⁰ Jehova nas rad obsipava z blagoslovi. Zanje se je vredno potruditi ne glede na to, koliko to terja od nas. Kakor Elija moramo biti budni in skrbno pretehtati neizpodbitne dokaze, ki kažejo, da bo Jehova v teh nevarnih in izrednih časih zdaj zdaj ukrepal. Kakor Elija imamo vse razloge za to, da popolnoma zaupamo obljubam, ki jih je dal Jehova, »resnice Bog«. (Ps. 31:5)