Pogled v svet

Pariz brez grafitov?

»Skupina za posebne naloge je impresivna,« piše v francoskem časopisu Le Figaro. Imajo »17 opremljenih kombijev, 7 minibusov, specializiranih za boj proti grafitom, na desetine motornih koles in kakih 130 delavcev, ki jih podpira 16 izvidnikov, katerih delo je iskanje grafitov«. Naloga nove pariške protigrafitne brigade je v enem letu odstraniti 90 odstotkov pariških grafitov (menijo, da so na »200.000 kvadratnih metrih mestnih in javnih poslopij in na 240.000 kvadratnih metrih zasebnih zidov«) s sten in rolojev. Če se bodo uresničili cilji tega mesta, do februarja leta 2001 ne bo več nobenega grafita, razen tistih na 24.000 kvadratnih metrih zasebnih površin, »vsak nov grafit pa bi moral izginiti v 12 dneh po tem, ko bi ga odkrili«. Pričakujejo, da bo delo čiščenja stalo vsega skupaj 480 milijonov francoskih frankov.

Ljudi, ki jedo preveč, zdaj toliko kot podhranjenih

»Število pretežkih ljudi na svetu zdaj konkurira številu lačnih, podhranjenih ljudi,« piše v The New York Timesu, ki komentira študijo Inštituta Worldwatch. Približno 1,2 milijarde ljudi je podhranjenih in lačnih, enako ali zdaj celo višje pa je število tistih, ki jedo preveč. Nikoli do sedaj še ni bilo toliko ljudi po svetu nedohranjenih, število podhranjenih in prekomerno hranjenih ljudi pa v vseh družbah narašča. »Ustvarili smo si način življenja, kjer se je raven telesne dejavnosti tako znižala, da je vnos kalorij zelo presegel porabo kalorij, potem pa se presežek spremeni v maščobo,« je dejal Lester R. Brown, predsednik Worldwatcha, ko je govoril o naraščanju števila pretežkih ljudi. »Lani so imeli v [Združenih državah] 400.000 liposukcij. To kaže, kako so stvari neuravnotežene.«

Američani imajo največ hišnih ljubljenčkov

Na svetu je kakih 500 milijonov hišnih ljubljenčkov in od teh jih imajo kakih 40 odstotkov v Združenih državah. »Skoraj 60 odstotkov gospodinjstev v državi ima vsaj eno žival od 70 milijonov mačk, 56 milijonov psov, 40 milijonov ptic, 100 milijonov rib, 13 milijonov hrčkov in drugih malih sesalcev ter 8 milijonov plazilcev,« poroča National Geographic. Britanija je po lastništvu hišnih ljubljenčkov na drugem mestu – večinoma imajo mačke in pse. »Toda v Franciji imajo največ rib, saj jih imajo 21 milijonov, več kot mačk in psov skupaj,« piše v tej reviji.

Japonsko vrhovno sodišče odločilo v prid Priče

Japonsko vrhovno sodišče je odločilo, da »so kirurgi kršili pravico neke ženske do samoodločanja, ko so ji med operacijo dali transfuzijo in tako prelomili obljubo, da tega ne bodo storili, čeprav bi to pomenilo njeno smrt«, piše v časopisu Daily Yomiuri. »Prvič se je zgodilo, da je vrhovno sodišče odločilo, da je pacientova pravica samoodločanja glede zdravljenja človekova pravica.« Misae Takedi, Jehovovi priči, so leta 1992 dali transfuzijo, medtem ko je bila še pod vplivom pomirjeval po operaciji, v kateri so ji odstranili maligni tumor na jetrih. Štirje sodniki vrhovnega sodišča so soglasno odločili, da so se zdravniki zmotili, ker ji niso pojasnili, da ji utegnejo dati transfuzijo, če bodo med operacijo menili, da je to treba. S tem so ji odvzeli pravico do odločitve, ali bo šla na operacijo ali ne. V odločbi z dne 29. februarja 2000 piše: »Ko pacient zavrne transfuzijo zaradi svojega verskega prepričanja, je treba tako voljo spoštovati.« Misae je leta 1997 umrla, sorodniki pa so pravdanje nadaljevali. (Za podrobnosti prosimo glej Stražni stolp, 15. december 1998, strani 26–29.)

Varovati vrste na Zemlji

»Ni ravno veliko vrst na svetu zavarovanih pred izumrtjem,« piše v časopisu Daily News, ki ga izdajajo v mestu New York. »Znanstveniki, ki so popisali krčenje divjine na Zemlji, so osupljeni sklenili: več kot tretjina rastlinskih in živalskih vrst na planetu obstaja samo zaradi pičlega 1,4% površja.« Raziskovalci predlagajo, naj se bolj potrudimo osredinjati na zaščito 25 področij, kjer je veliko rastlinskih in živalskih vrst, na primer Brazilija, Madagaskar, Borneo,  Sumatra, tropski Andi in karibski otoki. Večinoma gre tu za tropski deževni gozd. »Za ta žarišča bi bilo treba nekaj sto milijonov dolarjev letno, pa bi lahko mnogo prispevali k jamstvu, da bo preživela cela vrsta raznolikosti življenja na Zemlji,« je dejal Russell Mittermeier, predsednik Conservation Internationala. Kakih 38 odstotkov teh področij je že pravno zaščitenih, a večinoma le na papirju, saj se rudarjenje, paša in sečnja nadaljujejo.

Širi se pomanjkanje duhovnikov

»Pomanjkanje duhovnikov« se je v Združenih državah s podeželskih področij razširilo na velika mesta, piše v The New York Timesu. V članku je naveden primer 110-letne sinagoge, v katero so več kot tri leta neuspešno skušali privabiti rabija. Takole piše: »Mučen položaj tega templja ni nič nenavadnega. Ni samo v sinagoge vse težje najeti člane duhovništva, tako je tudi v rimskokatoliških in protestantskih cerkvah.« Število župnikov se je od leta 1992 do leta 1997 zmanjšalo za 12 odstotkov. Besednik episkopalne cerkve pravi, da je ta njihov položaj zelo resen, saj se je manj kot 300 od 15.000 članov duhovništva rodilo po letu 1964. Več kot 22 odstotkov občin reformiranega judovstva nima rabijev, ki bi bili zaposleni polni delovni čas. Pred samo petimi leti je bilo več rabijev kakor sinagog. Nekateri duhovniki za to pomanjkanje krivijo »energično ekonomijo«, v kateri se ljudi »privablja na bolj donosna področja«. Drugi pravijo, da je za to krivo »vse manjše zanimanje« za duhovništvo. Rabi Sheldon Zimmerman, predsednik Kolegija hebrejske zveze, opozarja: »Če ne bomo nekako povečali števila tistih, ki si religijo izberejo za poklic, bo to zagotovo katastrofa za organizirano religiozno življenje.«

Pri ščetkanju zob je treba biti previden

»Zobe si je mogoče preveč ščetkati,« pravi poročilo v The Wall Street Journalu. »Temu problemu navadno rečejo ‚odrgnjenost zaradi ščetkanja‘ in lahko privede do občutljivih zob, odstopanja dlesni in obrabe okoli zobne korenine.« Menijo, da ima 10 do 20 odstotkov ameriške populacije »poškodovane zobe ali dlesni zaradi pretiranega ščetkanja«. V največji nevarnosti so marljivi ščetkarji in tisti, ki uporabljajo trše ščetke. »V želji, da bi bili temeljiti, dejansko naredijo več škode kakor koristi,« pravi zobozdravnik Milan SeGall. Nekateri ljudje imajo podedovano nagnjenost k tej težavi, ker so rojeni z manj kostnine okoli zob. Ranljivi so tudi ljudje, ki ravnajo ali pomikajo zobe z mostički, in tisti, ki s svojimi zobmi škrtajo ali jih stiskajo. Strokovnjaki priporočajo, naj škodo preprečimo z rabo mehke zobne ščetke. Najprej poščetkajte zobe zadaj, ker so na začetku tudi mehke ščetke nekoliko trde, zobna pasta pa je bolj groba. Ščetko držite nežno, s samo nekaj prsti, ne s pestjo. Ščetkajte pod kotom 45 stopinj glede na dlesni in ne drgnite s ščetko naprej nazaj, temveč delajte nežne eliptične gibe.

Poševni stolp v Pisi se ravna

Poševni stolp v Pisi ravnajo in samo v prvih treh mesecih tega leta so za 5 centimetrov na boljšem, piše v uradnem sporočilu Associated Pressa. Inženirji menijo, da bo junija 2001 stolp dovolj močan za ponovno odprtje za javnost. Na stolp iz 12. stoletja so se turisti zadnjič povzpeli pred več kot desetimi leti. Takrat je bil po mnenju strokovnjakov že preveč nevarno nagnjen in so ga začeli ravnati. Delo je zdaj v zadnji fazi. Napovedujejo, da bo potem, ko bo končano, stolp kar za 50 centimetrov manj nagnjen. Preden ga ponovno odprejo, bodo odstranili 800 ton svinca, ki so ga dali na njegov temelj kot protiutež med procesom ravnanja, in deset ojačevalnih jeklenih prstanov okoli njega.

Dodatne koristi dojenja

»Poleg tega, da novorojenec z dojenjem materinega mleka dobi zaščitna protitelesa proti diareji, ušesnim infekcijam in alergijam, lahko to mleko tudi prepreči raka,« piše v reviji Parents. Na središču za rakave bolezni na univerzi v Minnesoti so naredili študijo, v kateri so ugotovili, da imajo dojeni dojenčki manj možnosti za nastanek levkemije, najbolj običajne oblike raka v otroštvu, kakor dojenčki, ki so hranjeni po steklenici. Tisti otroci, ki so jih dojili vsaj en mesec, so imeli 21 odstotkov manj tveganja, ta odstotek pa se je povečal na 30 za tiste, ki so jih dojili šest mesecev ali več.