Zanimive skalne vklesanine Val Camonice

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ITALIJE

TISOČLETJA so tiho pričevale o staroveškem načinu življenja. So v kamen vklesane stilizirane podobe in prikazujejo lov, poljedelstvo, vojskovanje in čaščenje. Slikovito kamnito pokrajino Val Camonice v Alpah na severu Italije krasi stotisoče takšnih podob.

Obiskovalci Val Camonice dandanes v nejasni svetlobi jutranjega sonca še vedno jasno vidijo vklesanine. Toda kdo jih je naredil in zakaj?

Kamunjani

Ta čudovita dolina je dobila ime po svojih staroveških prebivalcih – Kamunjanih. V zgodovini se prvič pojavijo v letu 16 pr. n. š., ko so si jih podjarmili Rimljani in so izgubili svojo neodvisnost. Vendar so vklesanine Val Camonice pričeli izdelovati mnogo stoletij pred prihodom rimskih legij.

Poleg tega strokovnjaki iz raziskave podob teh vklesanin – vojna oprema, orodje, domače živali, zemljevidi vasi – sklepajo, da so  umetniki pripadali populaciji, ki je imela vsestransko gospodarstvo. Očitno so se ukvarjali z mnogimi dejavnostmi, tudi z metalurgijo, proizvodnjo tekstila, poljedelstvom, živinorejo in trgovino.

Največ vklesanin so naredili v prvem tisočletju pr. n. š., čeprav so mnoge tudi veliko starejše. Med letoma 1000 in 800 pr. n. š. naj bi kamunjanska kultura dosegla vrhunec. Tisoče vklesanin iz tega obdobja upodablja podrobnosti njihovega načina življenja. Prikazujejo ljudi, zvezane skupaj, in moške na konjih, oborožene s sulicami, kar namiguje na ujetnike. Poleg so tudi podobe kovačev, vprežnih konj in vozov, prav tako pa tudi stavb, podprtih z drogovi.

Navdih gora

Izvedenci opisujejo avtorje teh podob kot ‚umetnike-duhovnike‘, može, na katere je vplivala vera ali mistika. Morda so se iz velikih središč umaknili na tih kraj, da bi premišljali oziroma meditirali. Zaradi tega sta Kamunjane morda še posebej navdihovala najmanj dva izredna naravna pojava, ki se tukaj vsako leto pojavita za nekaj dni.

Spomladi in jeseni sonce vzide za goro Pizzo Badile, veličastnim vrhom nad dolino. V določenih dnevih se sončna svetloba še pred vzhodom sonca lomi ob gori in tako nastane ogromna senca, ki jo obdajajo jasni žarki, in svetloba sije proti mlečnemu nebu. Ta presunljiva predstava je še vedno znana kot »duh gore«. In ko sonce zaide za ozko odprtino gore Concarena, se zdi, da na drugi strani doline nenavaden žarek svetlobe razdvoji goro ter se, preden izgine, samo za nekaj minut dvigne v potemnelo nebo. Ti takrat nerazložljivi pojavi so po mnenju staroveških prebivalcev doline očitno ta kraj obdarili z nadnaravnimi lastnostmi.

Ob vznožju gore Pizzo Badile in njeni bližnji okolici so našli številne vklesanine. Narejene so bile z orodjem iz kamna, roževine, kosti in slonovine. Umetniki so včasih naredili skico s koničastim orodjem. Vklesanine se razlikujejo po globini, in sicer od zarez, ki samo opraskajo skalno površino, do treh centimetrov globokih brazd. Očitno so umetniki uporabljali tudi najrazličnejše barve, čeprav jih ni več mogoče videti s prostim očesom.

Vklesanine kot oblika molitve

Kamunjani so morda častili sonce. To bi pojasnilo eno od ponavljajočih se tém vklesanin – oseba, ki z dvignjenimi rokami moli pred kolutom, kar verjetno predstavlja sonce. Čeprav arheolog Ausilio Priuli označuje »kult boga sonca« kot vodilnega, omenja tudi »manjše kulte«. On pojasnjuje: »Sprevodi, spravni plesi, žrtvovanja, obredni boj in skupne molitve so bila najbolj običajna in najpogosteje upodobljena religiozna dejanja. Samo vklesovanje je bila oblika molitve.« Toda molitev za kaj?

Kot je dejal Emmanuel Anati, strokovnjak za predzgodovinsko kamnito umetnost, je bilo izdelovanje vklesanin »del dejavnosti, ki je bila nujna za zagotavljanje gospodarske in družbene blaginje te skupine ter prijateljskega sožitja z okultnimi silami«. Kamunjani so očitno upali, da bodo rodovitnost polj povečali z upodabljanjem oranja, bogato poraslost pašnikov z vzrejo živine, pridobitev nadvlade nad sovražniki z orisovanjem vojne in tako naprej.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je Val Camonico zaščitila kot spomenik svetovne dediščine. Zanimivo je, da izklesane in poslikane skale obstajajo v najmanj 120 deželah – v Afriki, Avstraliji, Aziji, Evropi, Severni in Južni Ameriki in na številnih otokih. Pomenljivo je, da se podobne teme pojavljajo na kamnitih umetniških podobah povsod po svetu. To priča o človekovi naravni želji po izražanju in obračanju k višjim duhovnim silam.

[Slike na strani 26]

Sončni žarki sijejo skozi odprtino gore Concarena

Val Camonica je na seznamu svetovne dediščine

Z vklesaninami so si hoteli zagotoviti uspeh pri lovu

Podoba človeka, ki moli z dvignjenimi rokami

[Vir slike]

Gora Concarena: Ausilio Priuli, “IL Mondo dei Camuni”; skalne vklesanine in podoba človeka: Parco nazionale delle incisioni rupestri: su concessione del Ministero per i Beni e le Attività Culturali. Ogni riproduzione è vietata