Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

Pogled v svet

Umetne žuželčje oči

»NASA je kupila robotske žuželčje oči, ki so jih zasnovali avstralski strokovnjaki, da jih bo uporabila na Marsovi sondi,« piše v časopisu The Australian. Strokovnjaki z avstralske Narodne univerze so načrt umetnih senzorjev zasnovali na temelju kobiličjih oči. V poročilu piše, da so v »univerzitetnem biorobotskem vizualnem laboratoriju več let opazovali, kako kobilice, čebele in kačji pastirji za nadzor svojega letenja uporabljajo vid. Dognali so pravila, ki vodijo letenje, in ustvarili matematične algoritme za njihovo nadomestitev.« NASA želi umetne kobiličje oči pritrditi na drobno sondo, ki se bo »podobno kot žuželka hitro premikala tik nad skalnatim področjem Marsa, ne da bi se razbila ali trčila«. Če bo sonda uspela, bodo z njo »preiskali skalnate plasti najveličastnejšega kanjona v Sončevem sistemu – 4000 kilometrov dolgega, 7 kilometrov globokega Valles Marinerisa, da bi odkrili geološko zgodovino rdečega planeta«.

Orke privlačijo narečja

»Kako se orke, ki vse svoje življenje preživijo v istih majhnih jatah, uspejo ogniti parjenju znotraj jat?« sprašuje kanadski The Vancouver Sun. »Vodilni znanstvenik z vancouvrskega akvarija, Lance Barrett - Lennard, je na temelju sedemletnega genskega raziskovanja in 340 vzorcev DNK ork iz Britanske Kolumbije in Aljaske ugotovil, da se samice parijo izključno s samci iz drugih jat,« a ne zunaj lokalne populacije ali skupine jat. »Nobenih dokazov ni za krvoskrunsko parjenje,« pravi Barrett - Lennard. »Večina parjenja je med jatami z zelo različnimi narečji.« V članku še piše, da »orke izberejo partnerja, s katerim imajo minimalne možnosti sorodstvenih vezi, postopek, ki najverjetneje temelji na poslušanju ustvarjenih glasov ali narečij drugih kitov in izbiri tistega, s katerim sta si najmanj podobna«.

Izsleditev psa ljudožera

»Največjo roparsko ribo, psa ljudožera, so izsledili s satelitom in ugotovili, da po odprtem morju preplava na tisoče kilometrov,« piše v londonskem The Daily Telegraphu. To odkritje, ki je bilo objavljeno v reviji Nature, je razblinilo prejšnja prepričanja o psih ljudožerih. Čeprav je tega psa mogoče najti povsod po svetu, se je zanj menilo, da je le ob obali, lovi tjulnje in morske leve ter da se nikoli ne oddalji od svojega domačega področja. Nedavno pa so raziskovalci, ko so v Kaliforniji označevali štiri samce in dve samici, ugotovili, da je neki samec plaval vse do Havajev – 3700 kilometrov od kalifornijske obale, kar pomeni, da je na dan preplaval vsaj 70 kilometrov. Raziskava je tudi pokazala, da psi ljudožeri ob obali le redko plavajo globlje od 30 metrov, na odprtem morju pa se včasih potopijo zelo globoko.

Ekonomske težave vplivajo na bolnišnice

Ekonomske težave, povezane z močnim padcem argentinske valute, povzročajo, da mora zelo veliko Argentincev v bolnišnice in klinike zaradi s stresom povezanih težav. Te ustanove morajo omogočiti več, kot so njihove kapacitete, piše v časopisu Clarín. Zdravstvene težave so »glavoboli, visok krvni pritisk, ulkus, gastritis, nespečnost in tesnobnost«. Nekateri ljudje padejo v nezavest »brez nevroloških vzrokov«, je dejal neki zdravnik. Zaradi stresa, depresije in strahu so imeli na neki kliniki v samo nekaj dneh za 300 odstotkov več posvetovanj. Zdravniki in medicinske sestre morajo poleg tega, da se spoprijemajo s prenatrpanimi čakalnicami, še skrbeti za bolnike, ki so jezni zaradi finančne krize. Nekateri bolniki so celo fizično napadli zdravnike in medicinske sestre. Neka sestra je dobila udarce po glavi.

Najhitrejši vlak smrti

»V zabaviščnem parku na visoki planoti Fudžikju so odprli najhitrejši vlak smrti na svetu,« poroča japonski časopis IHT Asahi Šimbun. »V samo dveh sekundah z začetnega stanja mirovanja doseže hitrost 172 kilometrov na uro, to pa ni za ljudi, ki jih je strah. Je tako, kot bi bili izstreljeni iz rakete. Potniki lahko občutijo gravitacijsko silo, katero običajno izkusijo vojaški piloti.« Heith Robertson, direktor projekta pri podjetju, ki je zgradilo vlak smrti, je dejal: »Ko letalo vzleti, lahko doseže silo 2,5 gs [2,5-kratna sila gravitacije]. Tukaj je 3,6 gs.« Vlak smrti se vrti na »kolesih, podobnih kolesom manjših letal«, poganjajo pa ga trije kompresorji, ki proizvedejo 50.000 konjskih moči energije, kar je »primerljivo z manjšo raketo«.

S tobakom povezane bolezni srca v Indiji

»Izkušenejši kardiologi [v Indiji] pravijo, da je vse več bolezni koronarnih arterij,« komentira Mumbai Newsline. »Kot je dejal dr. Ashwin Mehta, direktor kardiologije v bolnišnici Jaslok, so Indijci genetsko bolj nagnjeni k boleznim srca.« Še posebej zaskrbljujoče je, da ima vedno več mladih »zaradi vse več kajenja težave s srcem«. Dr. P. L. Tiwari, specialist kardiolog iz bolnišnice v Bombaju, meni, da bo Indija nekega dne, če ne bo prišlo do korenitih sprememb, prva na svetu v boleznih srca. V sosednjem Bangladešu je več kot 70 odstotkov moških, med 35. in 49. letom starosti, kadilcev, piše v The Times of India, in »stopnja kajenja se je povečala, medtem ko se je dohodek zmanjšal«. V povprečju vsak kadilec »za cigarete porabi več kot dvakrat toliko, kolikor vsak prebivalec skupaj porabi za oblačila, stanovanje, zdravstvo in izobrazbo«. Menijo, da bi lahko v tej revni deželi 10,5 milijona nedohranjenih ljudi imelo ustrezno prehrano, če bi denar, ki se porabi za tobak, porabili za hrano.

Še vedno povpraševanje po visokih stavbah

»Zrušenje ‚dvojčkov‘ je pahnilo arhitekte in inženirje v novo in strašljivo zavedanje,« pravijo pri U.S.News and World Reportu. »Kljub začasni opreznosti povpraševanje po visokih stavbah ne bo izginilo.« En razlog je ta, da je na nekaterih področjih premalo zemljišča in je zelo drago. Poleg tega se nekatera mesta hočejo ponašati. Zelo visoke stavbe se »gradijo zaradi prestiža in pomembnosti, sodobnosti in podobnega«, pravi William Mitchell, dekan šole za arhitekturo in urbanizem na Massachusetskem tehniškem inštitutu. Vendar pa arhitekti razpravljajo o tem, kako stavbe narediti varnejše. Stavbe lahko ojačajo tako, da jih s stenami in okni, odpornimi na sunke, naredijo varne pred napadi, a to poveča težo in je predrago. Na Kitajskem z gradbenimi predpisi zahtevajo odprto, prazno »zavetno nadstropje« vsakih petnajst nadstropij. Drugod pa z gradbenimi predpisi zahtevajo dvigalo vse do vrha, ki je namenjeno le gasilcem, kakor tudi stopnišča, kjer je zrak pod pritiskom, tako da dim ne more vanj. Načrtovalci Shanghai World Financial Centra, ki bi lahko postal najvišja stavba na svetu, v svoje načrte že vnašajo posebne varnostne ukrepe.

Okoljski hrup in težave s sluhom

»Vsak peti šolar in vsak tretji odrasli na Poljskem ima težave s sluhom,« piše v poljskem tedniku Polityka. Raziskave kažejo, da so med največjimi motnjami hrup prometa ter glasna avdio, video in gospodinjska oprema. V poročilu o stanju okolja je pisalo, da je povečanje prometa v Varšavi na eni glavnih cest že dvignilo raven hrupa na 100 decibelov. Enako raven doseže kričanje otrok pri igri. Z ojačevalno opremo se v diskotekah lahko doseže raven hrupa do 120 decibelov, kar je malo pod bolečo mejo 130 do 140 decibelov. Ti hrupni glasovi, pravijo specialisti, so neposreden razlog za slušne motnje. Profesor Henryk Skarzynski, otorinolaringolog na Inštitutu fiziologije in patologije sluha, pravi: »Slušne motnje se lahko razvijejo v resne družbene težave. Ljudje, ki so žrtve tega, so bolj razdražljivi, imajo težave z učenjem [in] se dosti teže naučijo tujega jezika.«