Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zakaj me moj oče oziroma mama ne mara?

Zakaj me moj oče oziroma mama ne mara?

Mladi vprašujejo:

Zakaj me moj oče oziroma mama ne mara?

»Preden se je oče razvezal od mame, smo hodili na obalo, jedli v restavracijah in skupaj potovali z njegovim avtomobilom. Potem pa se je vse končalo. Oče se je spremenil. Mislim, da se je razvezal tudi od mene.« (Katja) *

VSE preveč mladih trpi zaradi podobnih občutkov. Kakor Katja menijo, da jih roditelj nima več rad oziroma jih sploh nikoli ni imel. Tukaj ne govorimo o minljivih negativnih občutkih, ki se lahko pojavijo zaradi trenutnih nesoglasij med mladimi in njihovimi starši. Niti ne mislimo na zamero, ki se včasih pojavi zaradi starševske discipline. Gre za to, da so starši včasih krivi za pravo zanemarjanje, saj otrokom ne uspejo nakloniti potrebne pozornosti in vzgoje. V drugih primerih obstaja vzorec strogega, ostrega ravnanja, ki morda zajema krute besede in fizične napade.

Malo je reči, ki lahko tako močno prizadenejo, kot to, da te roditelj zavrača. »Počutila sem se neželeno in zapostavljeno,« pravi Katja. Če si bil kdaj v tako težavnem položaju, razmisli o nekaterih predlogih, kako se spoprijeti s svojimi občutki. Bodi prepričan, da ti kljub pomanjkljivi starševski podpori v življenju lahko uspe!

Razumeti roditelja

Vsekakor je prav pričakovati, da te ima tvoj roditelj rad. Roditeljeva ljubezen do otroka bi morala biti tako naravna in zanesljiva kot vzhajajoče sonce. Bog od staršev pričakuje takšno ljubezen. (Kološanom, 3:21, SSP; Titu 2:4) Zakaj potem starši včasih zanemarjajo in zapustijo svoje otroke ali pa z njimi grdo ravnajo?

Dejavnik, ki pripomore k problemu, so lahko njihove izkušnje v življenju. Vprašaj se: ‚Kje sta se moja starša učila o vzgoji otrok?‘ Največkrat lahko starši uporabijo samo izkušnje iz otroštva s svojimi starši. V našem krutem sodobnem svetu, s toliko ljudmi, ki so »brezsrčni«, je takšno poučevanje pogosto zelo pomanjkljivo. (2. Timoteju 3:1–5) Včasih je rezultat strašna verižna reakcija, ko starši ravnajo z otroki tako grdo, kot so to sami nekoč doživljali.

Poleg tega so lahko starši zelo nesrečni iz različnih razlogov. Nekateri poskušajo ubežati bedi in razočaranju, tako da več delajo, se opijajo ali uživajo droge. William in Joan denimo sta odrasla z očetom alkoholikom. »Oče naju je le stežka pohvalil,« pravi Joan. »Najhujša pa je bila njegova jeza, ko je bil pijan. Ves večer je kričal na mamo. Pogosto me je bilo strah.« Tudi če starša neposredno ne ravnata grdo, ju lahko njuno vedenje tako izčrpa, da svojim otrokom ne moreta dati potrebne ljubezni in pozornosti.

William meni, da razume, kaj se skriva za očetovim nepredvidljivim vedenjem. »Moj oče je odrasel v Berlinu med drugo svetovno vojno,« razlaga. »Kot deček je doživel neizmerne strahote in videl veliko ubijanja. Vsak dan se je moral bojevati za življenje, samo da je dobil kaj za pod zob. Mislim, da je nanj zelo vplivalo to, kar je doživel.« Zares, Biblija potrjuje, da se lahko ljudje, ki trpijo hudo nasilstvo, nerazumno odzivajo. (Propovednik 7:7)

Ali William in Joan menita, da so izkušnje njunega očeta opravičilo za to, kako je ravnal z njima? »Ne,« pravi William. »Njegove okoliščine niso opravičilo za prekomerno pitje in slabo ravnanje. Vendar pa mi je to, da sem se tega zavedal, pomagalo bolje razumeti očetovo vedenje.«

Če sprejmeš dejstvo, da sta tvoja roditelja nepopolna, in če veš kaj več o njuni preteklosti, ti to lahko zelo pomaga, da ju razumeš. V Pregovorih 19:11, Ekumenska izdaja, piše: »Razumnost dela človeka potrpežljivega.«

Spoprijemanje z občutki

Obstajajo še drugi negativni občutki, ki te zaradi razmer doma lahko prizadenejo. Patricija se je denimo zaradi pomanjkanja pozornosti obeh staršev počutila »nevredna in neljubljena«. Neji je bilo težko zaupati moškim na splošno, po tem ko je oče pri njenih komaj osmih letih odšel. Saša se je zalotila, kako hrepeni po pozornosti vsakega, ki ga sreča, saj želi nadomestiti praznino, ki ji jo je povzročila mama, katere življenje so »nadzorovale droge«.

Tudi jeza in ljubosumje sta lahko problem. Ko je Katja videla, kako njen ponovno poročeni oče novi družini izkazuje ljubezen, po kateri je sama tako hrepenela, je bila »v določenem trenutku zelo ljubosumna«. Lili je občasno čutila, da celo sovraži svoja starša. »Neprestano sem se prepirala z njima,« pravi.

Glede na okoliščine so vsi ti občutki razumljivi. Kako se lahko potem uspešno spoprimeš s takšnimi negativnimi čustvi? Razmisli o naslednjih predlogih.

Zbližaj se z Bogom Jehovom. (Jakob 4:8) To lahko narediš z osebnim branjem Biblije in rednim druženjem z njegovim ljudstvom. Ko boš videl, kako Jehova ravna z drugimi, boš spoznal, da je zvestovdan. Lahko mu zaupaš. »More li žena pozabiti dojenca svojega, da bi se ne usmilila sina telesa svojega?« je Jehova vprašal Izraelce. »In ko bi tudi matere pozabile, jaz vendar ne pozabim tebe!« je obljubil on. (Izaija 49:15) Zato redno moli k Jehovu. Naj te ne skrbi, ali uporabljaš najustreznejše besede. On te razume. (Rimljanom 8:26) Zavedaj se, da te Jehova ljubi, tudi ko je videti, da te nihče drug ne. (Psalm 27:10)

Zanesi se na zaupanja vrednega odraslega. Išči prijatelje med duhovno zrelimi osebami. Odprto jim izražaj svoja čustva in skrbi. V krščanski občini Jehovovih prič lahko najdeš duhovne očete in matere. (Marko 10:29, 30) Morda pa boš moral prevzeti pobudo, da se jim odpreš. Drugi ne bodo vedeli, kaj čutiš, če jim tega ne poveš. Olajšanje, ki ga boš občutil, ko si boš razbremenil srce, te zares lahko potolaži. (1. Samuelova 1:12–18)

Bodi zaposlen z deli za druge. Nevarnosti samopomilovanja se poskusi ogniti tako, da se ne ustavljaš ob negativnih vidikih svojih okoliščin. Raje se nauči ceniti to, kar imaš. Odpri vrata v svet priložnosti temu, da ‚ne gleda vsak na svoje, ampak vsak tudi na to, kar je drugega‘. (Filipljanom 2:4) Postavi si duhovne cilje in si nato močno prizadevaj, da jih dosežeš s pozitivnim stališčem. Zadovoljevati potrebe drugih v krščanski strežbi je odličen način, kako se še naprej osredinjaš na druge, in ne nase.

Še naprej spoštuj starša. Karseda upoštevaj biblijska načela in merila. To pomeni tudi, da spoštuješ svoja starša. (Efežanom 6:1, 2) S takšnim ravnanjem si ne boš nadel stališča maščevalnosti. Zapomni si, da nobeno navidezno krivično roditeljevo dejanje ne more opravičiti tvojega krivičnega dejanja. Zato reči prepusti v Jehovove roke. (Rimljanom 12:17–21) On »ljubi pravico« in ima zelo zaščitniške občutke do otrok. (Psalm 37:28; 2. Mojzesova 22:22–24) Ko svojima staršema še naprej kažeš primerno spoštovanje, poskusi gojiti sad Božjega duha – predvsem ljubezen. (Galatom 5:22, 23)

Ne vdaj se

Brez dvoma lahko pomanjkanje roditeljeve ljubezni zelo prizadene. Vendar ni nujno, da neuspeh staršev vpliva na to, kakšen človek boš postal. Lahko si izbereš srečen in uspešen izid, tako da v življenju udejanjaš prej navedena biblijska načela.

William, ki smo ga že omenili, je polnočasni prostovoljec v podružničnem uradu Jehovovih prič. On pravi: »Jehova nas je oskrbel z mnogo rečmi, ki nam pomagajo spoprijeti se s pretresljivimi okoliščinami. Kakšna prednost je imeti tako ljubečega in skrbnega nebeškega Očeta!« Njegova sestra Joan je polnočasna pionirka in služi tam, kjer je večja potreba po oznanjevalcih. »Ko sva odraščala, sva videla jasno razliko ‚med njim, ki služi Bogu, in njim, ki mu ne služi‘,« pravi ona. (Malahija 3:18) »Zaradi svojih izkušenj sva odločena, da se bova borila za resnico in jo naredila za svojo.«

Enako lahko velja tudi zate. »Kateri sejejo s solzami, z radostnim bodo želi petjem,« piše v Bibliji. (Psalm 126:5) Kako ti lahko ta stavek koristi? Če si v težavnih razmerah močno prizadevaš udejanjati prava načela, bo nazadnje tvoje solze zamenjalo veselje, ko boš izkusil Božji blagoslov.

Še naprej se trudi, da se približaš Bogu Jehovu. (Hebrejcem 6:10; 11:6) Čeprav si zaradi strahu, razočaranja in krivde trpel več let, lahko ti občutki sčasoma splahnijo in jih nadomesti »mir, ki ga daje Bog in ki presega vse«. (Filipljanom 4:6, 7EI)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 3 Nekatera imena so spremenjena.

[Okvir na strani 21]

Ali meniš . . .

• Da te nihče ne ceni oziroma da nisi vreden?

• Da ni varno ali razumno zaupati drugim?

• Da nenehno potrebuješ zagotovila?

• Da ne moreš nadzorovati jeze ali ljubosumja?

Če na ta vprašanja odgovarjaš pritrdilno, se o tem čimprej pogovori z roditeljem, ki mu zaupaš, s starešinom ali duhovno zrelim prijateljem.

[Sliki na strani 22]

Naredi odločna dejanja, da se spoprimeš s svojimi občutki