Dan, ko je Canberra gorela
Dan, ko je Canberra gorela
OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE
OSEMNAJSTEGA januarja 2003 je prebivalce Canberre, glavnega mesta Avstralije, prebudil grozljiv žar. Gosta koprena dima je jutranje sonce spremenila v krvavo rdečo kroglo. Zrak je bil vroč, suh in moreč. Avstralija je trpela zaradi hude suše, zato so bili drevje, listje in podrast suhi kakor poper. Ogenj je več tednov besnel po prostranih evkaliptovih gozdovih, ki obdajajo Canberro.
V tem popoldnevu so sunkoviti suhi vetrovi povzročili, da se je zgodilo nekaj nepredstavljivega. Ogenj je prestopil umetne ovire, ki naj bi ga zadrževale, in se hitro razširil na borov gozd na jugozahodni strani Canberre in njene okolice.
Gozd nenadoma v plamenih
Prostovoljni gasilec Elliot pravi: »Ob treh popoldan je borov gozd tako silovito zagorel, da je na nas in bližnjo okolico padala goreča žerjavica. Grozno je bilo videti 40 metrov visoke plamene, ki so se nam bliskovito približevali.« Izredno visoka temperatura in sunkoviti vetrovi so ustvarili svojstveno vreme, zaradi česar je ogenj zastrašujoče hitro divjal po predmestju Chapmana ter ruval drevesa in uničeval hiše. Veliko električnih drogov je zajel ogenj ter so padli, v žicah pa je bila še vedno elektrika. V prvi uri je bilo uničenih 230 domov.
Gasilne enote je šokirala uničevalnost tega pojava. Elliot pravi: »Zelo žalostno je bilo opazovati, kako so domovi izginjali v plamenih, saj smo se morali odločiti, katere rešiti in katere prepustiti ognjenim zubljem. Še hujše pa je bilo videti jokajoče, obupane ljudi, ki so se vračali na svoje pogorele domove.«
Posledice
V požarih so umrli štirje ljudje, na stotine pa jih je bilo poškodovanih. Med žrtvami je bila tudi 36-letna ženska. Stekla je nazaj v hišo, da bi rešila fotografije. Sesul se je strop in ženska je ostala ujeta znotraj hiše. Niso je mogli rešiti.
Ko so se vetrovi in plameni polegli, je bilo uničenih 530 domov, zaradi česar je 2500 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Električne, plinske in kanalizacijske napeljave so bile hudo poškodovane, zato je bilo v nevarnosti zdravje ljudi. Na urgentnem oddelku bolnišnice v Canberri se je trlo tistih, ki imajo težave z dihanjem. Na žalost so brezsrčni kriminalci takrat, ko so se ljudje zbirali v evakuacijskih centrih, pričeli pleniti zapuščene domove. A tudi poročil o pogumu in človeški prijaznosti ni manjkalo. Sosedje so pomagali drug drugemu, neznanci so reševali živali, šole so odprle svoja vrata brezdomcem in gasilci prostovoljci so ščitili domove drugih, medtem ko so sami ostali brez svojih.
Drevesa bodo čez čas ponovno zrasla in domove bodo obnovili, vendar po besedah premiera Johna Howarda vpliv pustošenja »ne bo izginil [. . .] iz zavesti Canberre«.
[Navedba vira slike na strani 25]
AP Photo/Fairfax, Pat Scala