Omogočite svojim otrokom dober začetek v življenju

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ KANADE

▪ Časopis The New York Times je poročal, da je »televizija lahko čudovit učni pripomoček«. Toda če otroci »ure in ure negibno sedijo pred ekranom, se slabo piše njihovemu telesu in umu«, saj imajo tako manj priložnosti, da bi razvijali ustvarjalnega duha, se učili in navezovali stike z drugimi.

Raziskovalci iz otroške bolnišnice v Seattlu (ZDA) so pod drobnogled vzeli 2500 otrok, in sicer njihove navade gledanja televizije. Kakor piše v časopisu, so »odkrili, da več ko malčki, stari od enega do treh let, gledajo televizijo, več je možnosti, da bodo pri sedmih letih imeli težave s pozornostjo«. Takšni otroci so bili iz leta v leto bolj agresivni in nepotrpežljivi, njihova pozornost pa je hitro popustila. Po mnenju šolske psihologinje dr. Jane M. Healy so »številni starši, ki imajo otroke s sindromom pomanjkanja pozornosti, odkrili, da so se težave bistveno izboljšale, ko so jih prikrajšali za gledanje televizije«.

Kaj lahko starši storijo, da bi njihovi otroci manj časa preživeli pred televizijo? Naj navedemo nekaj predlogov iz poročila. Svojemu otroku določite kdaj in kako dolgo lahko vsak dan gleda televizijo. Ne dovolite, da bi mu ta postala varuška. Namesto tega otroka kar najbolj zaposlite s hišnimi opravili. Izberite oddaje, ki si jih lahko ogleda, in ugasnite sprejemnik, ko se končajo. Kadar je le mogoče, se mu pri ogledu izbranih oddaj pridružite in se o vsebini z njim pogovarjajte. In nenazadnje, tudi sebi postavite meje, kar se tiče gledanja televizije.

Za razvoj otrokovih družabnih spretnosti in njegove ustvarjalnosti si je treba vzeti čas ter biti odločen in discipliniran. Seveda pa je trud nagrajen z uspehom. To resnico potrjuje staroveški pregovor: »Otroka vzgajaj v skladu s pravo potjo; tudi ko se bo postaral, ne bo skrenil z nje.« (Pregovori 22:6, NW) Pri takšni vzgoji je tudi bistveno, da otroka poučujete o moralnih vrednotah.

Jehovove priče uspešno uporabljajo knjigo Uči se od Velikega učitelja, da bi svojim otrokom vcepili merila glede lepega vedenja. Zares, če starši z otrokom že od najzgodnejšega otroštva dobro komunicirajo in mu ljubeče posvečajo pozornost, so lahko prepričani, da se jim bo tako ravnanje še dolgo obrestovalo. Le kaj je lahko za starše bolj osrečujoče kot to, da vidijo, kako njihovi potomci rastejo v spoštovane in odgovorne ljudi?