Pogled v svet

V Tanzaniji vsak zdravnik povprečno zdravi 64.000 ljudi. (THE CITIZEN, TANZANIJA)

»Najmanj milijarda revnih ljudi je kronično nedohranjena in zato Milenijski razvojni cilj Združenih narodov, da bi se število lačnih ljudi po svetu do leta 2015 znatno zmanjšalo, ne bo dosežen.« (SCIENCE, ZDA)

»Sto največjih svetovnih podjetij, ki izdelujejo orožje,« je poročalo, da so imela leta 2008 za 385 milijard ameriških dolarjev dobička, kar je 39 milijard več kot leta 2007. (STOCKHOLMSKI MEDNARODNI MIROVNI RAZISKOVALNI INŠTITUT, ŠVEDSKA)

Premalo mikrobov?

»Naše raziskave kažejo, da skrajno čisto in skrajno higienično okolje zgodaj v življenju lahko prispeva k pogostejšim vnetjem v odrasli dobi, kar pa potem poveča tveganje za najrazličnejše bolezni,« pravi Thomas McDade, izredni profesor na ameriški univerzi Northwestern v Illinoisu. Raziskava, v kateri so primerjali filipinske otroke z ameriškimi, je pokazala, da so Filipinci v mladostni dobi preboleli veliko več nalezljivih bolezni. Toda v nasprotju s pričakovanji so imeli mladi Filipinci v krvi veliko nižjo raven C-reaktivnega proteina, čigar koncentracija se zviša, kadar v telesu pride do kakšnega vnetja. Sklep? Bolj ko je človek v otroštvu izpostavljen običajnim bakterijam, bolj ga lahko to ščiti pred smrtonosnimi boleznimi v odrasli dobi.

Brez delovnih navad

Številne finske delodajalce bega nova generacija iskalcev zaposlitve, za katere se zdi, da se jim sploh ne sanja, kako bi se morali vesti, da bi obdržali službo. »Začetniki si po svoje prilagajajo delovnik ter mislijo, da lahko pridejo in gredo, kadar koli jim to ustreza,« je v intervjuju za finsko nacionalno radiotelevizijsko družbo rekla Anne Mikkola, lastnica neke restavracije. Težave imajo tudi z merili vedenja in oblačenja. Še zlasti na delovnih mestih, kjer imajo začetniki stike z ljudmi, jih morajo delodajalci pogosto opominjati, kakšna oblačila niso primerna. Poleg tega jih njihovi prijatelji brez posebnega razloga obiskujejo na delovnem mestu, kar prav tako kaže, da je meja med službo in zasebnim življenjem zabrisana.

Ozemeljski spor »rešen«

Dolgoleten ozemeljski spor med Bangladešem in Indijo glede majhnega otoka v Bengalskem zalivu se je rešil – zaradi dviga morske gladine. Nenaseljeno področje, ki ga Indijci imenujejo New Moore, Bangladeševci pa South Talpatti, ni nikoli segalo več kot 1,9 metra nad morsko gladino. Toda satelitski posnetki kažejo, da ga je pred nedavnim prekrilo morje. »Česar ti državi nista mogli rešiti z večletnimi pogajanji, je rešilo globalno segrevanje,« je dejal profesor Sugata Hazra z univerze Jadavpur za oceanografske študije v Kalkuti.