Spletne prevare – ali ste v nevarnosti?

William, upokojeni učitelj iz ameriške zvezne države Florida, je prejel elektronsko pošto, za katero je mislil, da mu jo je poslal njegov ponudnik internetnih storitev. V e-pošti je pisalo, da so se izgubili njegovi podatki za izstavitev računa. William je izpolnil pripeti obrazec in ga poslal nazaj. Ne da bi vedel, je njegove podatke v resnici dobil Shiva, kriminalec iz Queensa v New Yorku. Naslednjega dne je Shiva z Williamovo kreditno kartico po spletu kupil poseben tiskalnik, s katerim je nameraval tiskati ponarejene dokumente. E-pošta, ki jo je dobil William, je bila ena od 100.000, ki jih je Shiva razposlal. Preiskovalci pravijo, da je nanjo odgovorilo okoli 100 ljudi, ki so bili zatem opeharjeni.

Neka 56-letna ženska iz avstralske zvezne države Queensland je začela zvezo po spletu z moškim, za katerega je mislila, da je inženir iz Velike Britanije. Vsega skupaj mu je nakazala 32.460 evrov, preden je odkrila, da gre za 27-letnega prevaranta iz Nigerije. *

NA ŽALOST so spletne prevare nekaj običajnega. V članku »Stanje na spletu leta 2010« v reviji Consumer Reports je pisalo: »Nevarnosti je na spletu alarmantno veliko, pri čemer so uporabniki oškodovani za milijarde [dolarjev]. Število virusnih napadov se je od prejšnjega leta močno povečalo – prizadeli so 40 odstotkov ameriških gospodinjstev, ki imajo dostop do interneta. Nekatera gospodinjstva poročajo o številnih takšnih napadih.« Preden bomo izvedeli, kako se lahko zaščitimo pred njimi, si poglejmo nekatere od številnih metod, ki jih uporabljajo kriminalci.

Kako jim to uspe?

Mnogi pridejo v stik z internetnimi sleparji po e-pošti. Past, v katero se je ujel William, se imenuje spletno ribarjenje. Takšna e-pošta je podobna vabi, ki jo nastavijo ribi.  Prejemnika zvabi v to, da svoje geslo, številko kreditne kartice ali podatke bančnega računa posreduje spletni strani, ki je videti pristna, a je v resnici ponarejena. Sleparji lahko pridejo do vašega e-naslova z računalniškim programom, ki se imenuje »e-mail extractor«. Ta program namreč iz spletnih strani izlušči e-naslove.

Nekateri, ki se ukvarjajo s spletnim ribarjenjem, dosežejo svoj cilj, tudi če jim ne posredujete nobenih podatkov. Že s tem, da odprete sporočilo, ki so vam ga poslali, lahko na svoj računalnik nehote namestite vohunsko programsko opremo. Ti programi lahko zabeležijo vse, kar delate na svojem računalniku. Nekateri od njih zabeležijo zaporedje pritisnjenih tipk in vam s tem ukradejo gesla in osebne podatke. Drugi vas preusmerijo na sleparsko spletno stran. Ali lahko kar koli storite, da bi se zaščitili?

Kaj lahko storite

Pazite se e-pošte, ki vsebuje sumljivo povezavo. Če kliknete nanjo, se lahko zgodi, da namestite program, ki se imenuje trojanski konj. Z njim lahko prevaranti dobijo skrit dostop do vašega računalnika in se tako dokopljejo do vaših osebnih podatkov. Sleparji pridejo do dragocenih podatkov oziroma nameščajo vohunske programe tudi na forumih, pornografskih straneh, spletnih straneh, ki ponujajo programsko opremo neznanega izvora, in na socialnih omrežjih. Prav tako nikoli ne odgovarjajte na e-pošto, v kateri obljubljajo dobiček, ki je prevelik, da bi bil resničen.

Morda ste po spletu že kdaj dobili sporočilo, v katerem je pisalo: »Your computer is at risk! Click here to protect your computer!« (Vaš računalnik je v nevarnosti. Če ga želite zaščititi, kliknite tukaj!) Ali pa: »Free Screensavers. Click Here.« (Brezplačni ohranjevalniki zaslona. Kliknite tukaj.) Če kliknete na takšno mesto, utegnete na svoj računalnik namestiti vohunsko programsko opremo.

Previdni bodite tudi takrat, kadar po spletu iščete zaposlitev. Nepridipravi skušajo na ponarejenih spletnih straneh služiti s »plačili registracije« in se celo dokopati do osebnih finančnih podatkov.

Tatovi so zdaj že tako premeteni, da lahko od daleč dostopajo do podatkovnih baz podjetij ali finančnih ustanov. Januarja 2007 so kriminalci vdrli v računalniške sisteme neke verige veleblagovnic v Združenih državah Amerike in dobili dostop do več milijonov podatkov o strankah, tudi o njihovih kreditnih karticah. V Nigeriji so kriminalci vdrli v baze podatkov nekaterih bank in ukradli 1,5 milijona osebnih identifikacijskih številk, da bi dvignili denar z bankomatov. Sedaj na spletu cveti črni trg, na katerem brezvestni zaposleni in hekerji prodajajo ukradene podatke kreditnih kartic in celo identitete ljudi.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 11]

E-pošta, ki vam jo pošlje kdo, ki se ukvarja s spletnim ribarjenjem: E-pošta, ki prejemnika zvabi v to, da svoje geslo, številke kreditnih kartic ali podatke bančnega računa posreduje spletni strani, ki je videti pristna, a je v resnici ponarejena.

Vohunska programska oprema: Programi, ki zabeležijo vse, kar delate na svojem računalniku.

Trojanski konj: Program, ki je zasnovan tako, da poruši zaščito računalniškega sistema, medtem ko opravlja neko na videz neškodljivo funkcijo.

 [Okvir/slika na strani 12]

Ne postanite žrtev

DA NE BI POSTALI ŽRTEV SPLETNIH PREVAR, STORITE NASLEDNJE:

1.Poskrbite za to, da boste imeli na računalniku vedno vključen požarni zid in da se operacijski sistem, programi in antivirusna programska oprema redno posodabljajo.

2.Redno delajte varnostne kopije svojih datotek in jih shranjujte na varno.

3.Uporabite zdravo presojo. Informacijam na spletu ne zaupajte prehitro. V Pregovorih 14:15 piše: »Neizkušeni verjame vsaki besedi, ostroumni pa pazi na svoje korake.«

4.Ne bodite lakomni. (Luka 12:15) Pazite se »brezplačnih« ponudb ali spletnih strani, ki prodajajo izdelke po izjemno nizki ceni. Lahko gre za spletno ribarjenje.

5.Pazite se nezaželene e-pošte (spam) ali neposrednih sporočil, še zlasti če vsebujejo povezave ali zahtevajo osebne podatke, kot na primer potrditev gesla. (Pregovori 11:15)

6.Uporabljajte gesla, ki jih drugi ne morejo uganiti. Vsake toliko časa jih spremenite. Ne uporabljajte istih gesel za različne uporabniške račune.

 7.Podatke s svoje kreditne kartice ali bančne podatke posredujte samo splošno priznanim in varnim spletnim stranem.

8.Prepričajte se, da ste spletne naslove natipkali pravilno, še posebej naslove finančnih ustanov. Že en napačen znak vas utegne preusmeriti na ponarejeno spletno stran.

9.Pri prenašanju zaupnih podatkov, kot so podrobnosti kreditne kartice, uporabljajte kodirane povezave, na koncu pa se s spletne strani odjavite.

10.Skrbno in redno pregledujte transakcije na svoji kreditni kartici in bančne izpiske. Takoj ko opazite transakcijo, ki vam ni znana, se obrnite na banko.

11.Bodite pazljivi, ko uporabljate nezaščitene brezžične (Wi-Fi) povezave, saj vam lahko tatovi ukradejo podatke in vas preusmerijo na ponarejene spletne strani.

12.Na vprašanje »Ali naj si zapomnim to geslo?« odgovorite z »ne«. Trojanski konji utegnejo ukrasti vaša shranjena gesla.