TEMA Z NASLOVNICE: ALI PREVEČ NAKUPUJEMO?
Zakaj nakupujemo?
V raziskavi, ki so jo leta 2012 opravili po svetu, je polovica sodelujočih priznala, da so že kdaj kupili izdelke, ki jih v resnici niso potrebovali. Dve tretjini anketirancev sta menili, da potrošniki preveč nakupujejo. Njihovo mnenje je najbrž kar pravilno, saj so se mnogi kupci ujeli v začarani krog dolgov. Raziskovalci pravijo, da nam potrošništvo ne prinaša več zadovoljstva, ampak kvečjemu več stresa in žalosti! Zakaj pa potem toliko kupujemo?
POTROŠNIKI smo neprestano bombardirani z reklamami. Kaj je cilj trgovcev? Želje spremeniti v potrebe. Trgovci vedo, da kupce večinoma vodijo čustva. Zato skušajo z oglasi čim bolj trkati na njihova čustva in doseči, da bi bilo nakupovanje čim prijetnejša izkušnja.
V knjigi Why People Buy Things They Don’t Need (Zakaj ljudje kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo) piše: »Kadar kupec načrtuje nakup kakega izdelka, pogosto začne fantazirati o vseh podrobnostih nakupa – o tem, kako išče želeni predmet, ga najde in na koncu tudi kupi.« Nekateri strokovnjaki menijo, da lahko kupce nakupovanje navda s tolikšnim vznemirjenjem, da se jim dvigne raven adrenalina. Marketinški strokovnjak Jim Pooler pojasnjuje: »Če prodajalec zazna, da je kupec čustveno razvnet in da je dovzeten za zunanje vplive, lahko to s pridom izkoristi.«
Kaj lahko storite, da ne bi postali žrtev premetenih trgovcev? Potisnite čustva na stran in primerjajte njihove obljube s stvarnostjo.
OBLJUBA: »Izboljšali si boste kvaliteto življenja.«
Želja po kvalitetnejšem življenju je nekaj povsem naravnega. Zato nas oglaševalci bombardirajo s sporočili, da lahko vse svoje želje – denimo po boljšem zdravju, večji varnosti, manjšem stresu ali tesnejših medsebojnih odnosih – uresničimo z nakupom pravega izdelka.
STVARNOST:
Ni nujno, da se ljudem kvaliteta življenja s kopičenjem lastnine izboljša – pravzaprav se jim lahko poslabša. Da lahko poskrbijo za vso lastnino, potrebujejo več časa in denarja. Ko ljudi bremenijo dolgovi, so pod večjim stresom pa tudi časa za družino in prijatelje nimajo več toliko kakor prej.
Ni nujno, da se ljudem kvaliteta življenja s kopičenjem lastnine izboljša – pravzaprav se jim lahko poslabša.
Načelo: »Četudi ima [. . .] kdo obilo, njegovo življenje ne izvira iz tega, kar ima.« (Luka 12:15)
OBLJUBA: »Izboljšali si boste položaj in povečali ugled.«
Le redki bodo priznali, da včasih kaj kupijo zato, da bi naredili vtis na druge. Vendar Jim Pooler opaža: »Ljudi pri nakupovanju med drugim vodi želja, da bi tekmovali s prijatelji, sosedi, sodelavci in sorodniki.« Zato reklame pogosto prikazujejo uspešne in bogate ljudi, ki uporabljajo oglaševani izdelek. Ti oglasi potrošnikom sporočajo: »Takšni ste lahko tudi vi!«
STVARNOST:
Če človek lastno vrednost določa tako, da se primerja z drugimi, se ujame v začarani krog nezadovoljstva. Ko mu uspe doseči neko raven na družbeni lestvici, si takoj zaželi priti na naslednjo.
Načelo: »Kdor ljubi srebro, se srebra nikoli ne nasiti.« (Pridigar 5:10)
OBLJUBA: »Pridobili si boste želeno identiteto.«
V knjigi Shiny Objects piše: »Drugim to, kdo smo (oziroma kdo bi radi bili), običajno sporočamo z uporabo in razkazovanjem svojih gmotnih dobrin.« Trgovci to dobro vedo, zato si prizadevajo povezati blagovne znamke – še zlasti luksuzne – z določenimi življenjskimi slogi in vrednotami.
Kakšni se zdite sami sebi in kakšni bi bili radi v očeh drugih? Elegantni? Športni? Oglasi vam obljubljajo, da lahko postanete, kakršni koli želite, samo pravo blagovno znamko morate kupiti in se z njo poistovetiti.
STVARNOST:
Noben izdelek ne more spremeniti tega, kdo v resnici smo, ali nam dati zaželenih lastnosti, kot sta poštenost in značajnost.
Načelo: »Ne lepotičite se [. . .] z nadevanjem zlatega okrasja ali nošenjem vrhnjih oblačil, temveč s skritim človekom srca.« (1. Petrovo 3:3, 4)