KAJ te besede pomenijo? Nanašajo se na človekovo duševno oziroma čustveno stanje. »Človek, ki je v stiski,« nenehno premišljuje o negativnih stvareh, zaradi česar so njegovi dnevi »slabi« oziroma temačni. V nasprotju z njim pa se tisti, ki je »veselega srca«, skuša osredinjati na pozitivne stvari. Zaradi tega občuti notranjo radost oziroma ima tako rekoč »ves čas pojedino«.

Vsi ljudje imamo probleme, ki nas utegnejo vsaj nekoliko oropati veselja. Vendar lahko za to, da bi ohranili radost v težavnih časih, nekaj ukrenemo. Poglejmo, kaj o tem piše v Svetem pismu.

• Ne dovolite, da bi vas skrbi glede jutrišnjega dne že danes obremenjevale. Jezus Kristus je dejal: »Ne skrbite za jutrišnji dan, ker bo ta imel dovolj svojih skrbi. K težavam, ki jih vsak dan prinese s seboj, ni treba dodajati še novih.« (Matej 6:34, Good News Translation)

• Skušajte se osredinjati na dobre stvari, ki se vam zgodijo v življenju. Zakaj ne bi takrat, ko se počutite na tleh, sestavili seznam takšnih dobrih stvari in premišljevali o njih? Poleg tega ne premlevajte preteklih napak ali slabih dejanj. Učite se iz njih in pojdite naprej. Posnemajte voznika, ki ne strmi nenehno v vzvratno ogledalo, temveč le vsake toliko časa bežno pogleda vanj. Imejte tudi v mislih, da »je [pri Bogu] resnično odpuščanje«. (Psalm 130:4)

• Kadar vas bremenijo skrbi, se zaupajte komu, ki vas lahko razvedri. V Pregovorih 12:25 piše, da nam »zaskrbljenost [. . .] tare srce, dobra beseda pa ga razveseljuje«. To »dobro besedo« izreče bodisi družinski član bodisi zaupen prijatelj – nekdo, ki ni ciničen ali pesimističen, temveč je ljubeč. (Pregovori 17:17)

Modri pregovori iz Svetega pisma so že mnogim pomagali najti več veselja v življenju, in to celo v težavnih časih. Da bi le ti dragoceni pregovori pomagali tudi vam!