PRVOTNI prebivalci Brazilije so bili lovci-nabiralci in kmetovalci. Portugalski raziskovalci so s seboj prinesli rimskokatoliško vero, in tako se je sčasoma zgradilo veliko cerkev in kapel – nekatere so okrasili z dovršenimi lesenimi rezbarijami, prekritimi z zlatimi lističi.

Od sredine 16. stoletja pa do sredine 19. stoletja so ladje s sužnji pripeljale v Brazilijo kake štiri milijone Afričanov za delo na poljih. Ti so še naprej izvajali svoje obrede, iz katerih so se sčasoma razvile afrobrazilske vere, kot sta na primer makumba in ločina candomble. Afriški vpliv je prav tako očiten v brazilski glasbi, plesu in hrani.

Tradicionalna enolončnica se imenuje feijoada in je v osnovi prirejena portugalska jed. Pripravijo jo iz fižola in različnih vrst mesa ter postrežejo z rižem in kapusnicami. V 19. in 20. stoletju se je tukajšnjemu prebivalstvu pridružilo milijone priseljencev iz Evrope (največ iz Nemčije, Italije, Poljske  in Španije), priselili pa so se tudi iz Japonske in od drugod.

Danes se po vsej Braziliji v več kot 11.000 krščanskih občinah shaja kakih 750.000 Jehovovih prič. Ti vodijo več kot 800.000 svetopisemskih tečajev. Da bi se priskrbeli prostori, v katerih se Priče shajajo, potuje po državi 31 skupin gradbenih delavcev, ki skupaj s krajevnimi soverniki letno zgradijo in popravijo od 250 do 300 kraljestvenih dvoran. Od marca 2000 so dokončali že 3647 takšnih projektov.