Ali je religija kakor koli vplivala na vaše otroštvo?

Je. Moja mama je bila katoličanka. Vendar ko sem bral o križarskih vojnah in inkviziciji, se mi je religija uprla in nisem hotel več imeti nobenega opravka z njo. Bral sem tudi o nekrščanskih religijah in ugotovil, da niso nič boljše. Ko sem bil star 14 let, sem menil, da pokvarjenost, ki je tako očitna v religiji, dokazuje, da Bog ne obstaja. Zato sem takrat, ko smo se v šoli učili o evolucijski teoriji, prišel do sklepa, da je življenje nastalo z naravnimi procesi.

Zakaj ste se pričeli zanimati za znanost?

Pri sedmih letih sem dobil mikroskop, ki je postal moja najljubša igrača. Z njim sem med drugim preučeval osupljive žuželke, kot so denimo metulji.

Zakaj ste se pričeli zanimati za to, kako je nastalo življenje?

Ko sem bil star 22 let, sem spoznal znanstvenico, ki je bila Jehovova priča. Verjela je, da je življenje ustvaril Bog. To se mi je zdelo zelo nenavadno. Menil sem, da ji bom zlahka dokazal, da je njeno prepričanje smešno. Vendar sem bil presenečen, kako razumno je odgovarjala na moja vprašanja. To je v meni vzbudilo radovednost glede ljudi, ki verjamejo v Boga.

Nekaj mesecev kasneje sem spoznal še enega Pričevalca, ki je imel veliko znanja s področja medicine. Ko mi je predlagal, da bi mi pojasnil svoje prepričanje, sem njegov predlog sprejel, ker sem želel vedeti, zakaj ljudje verjamejo v Boga. Hotel sem ga rešiti njegove zablode.

 Ali ste ga prepričali, da se moti?

Ne, nikakor. Pričel sem preučevati teorije o nastanku življenja. Na moje presenečenje sem ugotovil, da nekateri ugledni znanstveniki pravijo, da je celo najpreprostejša živa celica tako zapletena, da ne bi mogla nastati na zemlji. Nekateri od njih mislijo, da so takšne celice prišle iz vesolja. Glede tega, kako je življenje nastalo, obstaja med znanstveniki veliko nesoglasij.

Vendar ali so v čem soglasni?

Prav čudno je, da so mnogi znanstveniki soglasni v tem, da so naravni procesi nekako povzročili, da je življenje vzniknilo iz nežive materije. Pričel sem se spraševati: »Če ne vedo, kako je življenje lahko nastalo brez Stvarnika, kako so lahko potem tako prepričani, da je res nastalo samo od sebe?« Tako sem začel preučevati, kaj o nastanku življenja pravi Sveto pismo.

Do kakšnega sklepa ste prišli glede Svetega pisma?

Več ko sem izvedel iz te knjige, bolj sem bil prepričan, da govori resnico. Na primer, znanstveniki so šele pred nedavnim našli dokaze za to, da ima vesolje začetek. Toda prva vrstica Svetega pisma, ki je bila napisana pred kakimi 3500 leti, se glasi: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.« * Ugotovil sem, da se Sveto pismo takrat, ko govori o znanstvenih temah, nikoli ne moti.

Ali vas je znanje s področja znanosti oviralo pri tem, da bi verjeli v Boga?

Ne. Ko sem pričel verjeti v Boga, sem imel za sabo že tri leta študija na univerzi za znanstvene vede. Še danes je tako, da bolj ko preučujem zasnovo živih organizmov, bolj sem prepričan, da Stvarnik res obstaja.

Lahko navedete primer?

Seveda. Preučujem, kako zdravila in strupi vplivajo na živa bitja. Prevzet sem nad tem, kako so naši možgani obvarovani pred nevarnimi snovmi in bakterijami. Med našo krvjo in možganskimi celicami imamo namreč pregrado.

Zakaj je to osupljivo?

Pred več kot sto leti so raziskovalci opazili, da snovi, ki pridejo v naš krvni obtok, vstopijo v vsak delček telesa – razen v možgane in hrbtenjačo. To dejstvo mi je osupljivo, saj obsežna mreža drobcenih kapilar dovaja kri v vsako celico v možganih. Kri vse možganske celice čisti, hrani in jim priskrbuje kisik. Kako je potem naša kri ločena od možganov? Veliko let je to bila skrivnost.

Kako torej deluje ta pregrada?

Mikroskopsko majhne krvne žile niso kakor plastične cevke, ki bi to, kar je znotraj, strogo ločevale od tega, kar je zunaj. Stene krvnih žil so sestavljene iz celic. Te omogočajo snovem in mikrobom, da prehajajo skozi njih in med njimi. Toda celice, ki sestavljajo krvne žile v naših možganih, so drugačne. So zelo tesno druga ob drugi. Te celice in tesni stiki med njimi so naravnost osupljivi. Obsežen niz zapletenih mehanizmov skrbi za to, da nekatere snovi – na primer kisik, ogljikov dioksid in glukoza – nadzorovano prehajajo iz krvi v možgane. Drugim snovem, beljakovinam in celicam pa je vstop onemogočen. Tako krvno-možganska pregrada na molekularni ravni ustvarja fizično, kemično in električno bariero. Takšna neverjetna načrtnost je zame dokaz, da se življenje ni moglo razviti.