SREDI 20. stoletja so znanstveniki odkrili kemične antibiotike. Zdravniki so upali, da bodo ta nova zdravila odstranila nekatere bolezni. Sprva je bilo videti, da novim zdravilom to tudi uspeva. Toda zaradi njihove zelo razširjene uporabe so se sčasoma razvile bakterije, ki so odporne na antibiotike.

Znanstveniki želijo najti novo orožje v boju proti okužbam. Zaradi tega so nekateri od njih začeli znova preiskovati, kako so v preteklosti nadzorovali bolezni. Med drugim so izkoriščali zdravilno moč sonca in svežega zraka.

V Veliki Britaniji so že pred mnogimi leti številni ljudje zagovarjali zdravilne učinke sončne svetlobe in svežega zraka. Zdravnik John Lettsom (1744–1815) je za otroke, ki so zboleli za tuberkulozo, predpisal zdravljenje s sončno svetlobo in svežim zrakom. Leta 1840 je kirurg George Bodington opazil, da tisti, ki so delali na prostem, denimo kmetje, orači in pastirji, običajno niso imeli tuberkuloze. Po drugi strani pa je bilo videti, da so tisti, ki so preživeli veliko časa v zaprtih prostorih, bolj dovzetni za to bolezen.

Florence Nightingale (1820–1910) je postala znana po nekaterih novostih v zdravstveni negi. Vpeljala jih je med tem, ko je skrbela za britanske vojake, ranjene v krimski vojni. Vprašala je: »Ali ste kdaj stopili v spalnico kake osebe [. . .] zvečer ali preden so se zjutraj odprla okna in opazili, da zrak ni nič drugega kot zatohel in smrdljiv?« Priporočala je, naj bo v bolniški sobi zrak vedno svež, prav kakor je zunaj, ob tem pa naj bi pazili, da se bolnik ne bi premrazil. Dodala je še: »Izkušnje, ki jih imam z bolniki, neizpodbitno kažejo, da je svetloba druga pomembna stvar, ki jo bolniki potrebujejo poleg svežega zraka [. . .]. In pri tem ne gre le za svetlobo, ampak  za neposredno sončno svetlobo.« V tistem času so bili mnogi tudi prepričani, da je za zdravje koristno, če posteljnino in oblačila za nekaj časa izpostavijo soncu.

Znanost je od 19. stoletja zelo napredovala, pa vendar so sodobne raziskave prišle do podobnih sklepov. Na primer, raziskava, ki so jo naredili leta 2011 na Kitajskem, je pokazala, da je v prenatrpanih študentskih domovih s slabim prezračevalnim sistemom »več okužb dihal«.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priznava, da je naravno prezračevanje, k čemur spada pretok zunanjega zraka skozi stavbo, pomembno za nadzorovanje okužb. Pravzaprav je SZO leta 2009 objavila smernice, s katerimi spodbuja k takšnemu naravnemu prezračevanju kot učinkovitemu sredstvu za zmanjšanje nevarnosti okužb v zdravstvenih ustanovah. *

Morda boste rekli: »To je vse lepo in prav, vendar ali je to znanstveno dokazano? Kako sončna svetloba in zrak preprečita okužbo?«

Raziskave, ki jih je naredilo Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva, nam dajo nekaj odgovorov. Tamkajšnji znanstveniki so skušali ugotoviti, koliko časa bi bil zrak nevaren, če bi nad Londonom eksplodiralo biološko orožje s škodljivo bakterijo. Da bi ugotovili, kako dolgo lahko preživijo patogene klice, ki se prenašajo po zraku, so nanesli mikroorganizme E. coli na pajkove niti in jih izpostavili zunanjemu zraku. Poskus so opravili ponoči, saj je znano, da sončna svetloba ubija te bakterije. Do kakšnih rezultatov so prišli?

Čez kakšni dve uri so bile skoraj vse bakterije mrtve. Toda bakterije, ki so bile zaprte v škatli, postavljene na isto mesto ter izpostavljene istim temperaturam in vlagi, so bile po dveh urah večinoma še žive. Zakaj? Očitno nekaj v svežem zraku ubija klice. Pravzaprav še niso ugotovili, kaj je to. Kljub temu raziskovalci menijo, da je to neka snov, ki je v naravi v zraku in »deluje kot naravno razkužilo proti patogenim klicam oziroma mikrobom, ki se skrivajo v atmosferi«.

Tudi sončna svetloba deluje kot naravno razkužilo. V reviji Journal of Hospital Infection je bilo pojasnjeno, da »večina klic, odgovornih za okužbe, ki se prenašajo po zraku, ne prenese svetlobe«.

Kako vam lahko to koristi? Morda boste želeli iti ven na prosto, kjer boste lahko preživeli zmerno količino časa na soncu in dihali svež zrak. To vam bo verjetno dobro delo.