Jehova je dal Ezekielu sporočilo upanja, ki je obljubljalo, da bo izraelski narod po vrnitvi v Obljubljeno deželo spet zedinjen. To sporočilo tudi napoveduje zedinjenje Božjega ljudstva, ki se je pričelo v zadnjih dneh.

Jehova je svojemu preroku Ezekielu naročil, naj vzame dve palici in nanju nekaj napiše. Na eno palico je moral napisati »Za Juda in za Izraelove sinove, njegove tovariše«, na drugo pa »Za Jožefa, Éfraimova palica, in za vso Izraelovo hišo, njegove tovariše«. Palici naj bi nato v Ezekielovi roki postali »ena palica«. (Ezek. 37:15–17)

Koga označuje izraz »Éfraim«? Jeroboam, prvi kralj severnega, desetrodovnega kraljestva, je izhajal iz Efraimovega  rodu, ki je postal najvplivnejši rod. (5. Mojz. 33:13, 17; 1. kra. 11:26) Ta rod je izviral iz Jožefovega sina Efraima. (4. Mojz. 1:32, 33) Jožef je od svojega očeta Jakoba prejel poseben blagoslov. Zato je bilo primerno, da se je palica, ki je predstavljala desetrodovno kraljestvo, imenovala »Éfraimova palica«. Ko je Ezekiel napisal prerokbo o dveh palicah, so Asirci že davno pred tem odpeljali v ujetništvo prebivalce severnega, Izraelovega kraljestva, in sicer leta 740 pr. n. št. (2. kra. 17:6) Tako je bila večina teh Izraelcev razseljena po vsem babilonskem imperiju, ki je izpodrinil asirski imperij.

Leta 607 pr. n. št. so južno, dvorodovno kraljestvo in morda še vse tiste, ki so preostali iz severnega kraljestva, odpeljali v pregnanstvo v Babilon. Temu dvorodovnemu kraljestvu so vladali kralji iz Judove rodovne linije. Na Judovem so živeli tudi duhovniki, ki so služili v jeruzalemskem templju. (2. krn. 11:13, 14; 34:30) Zato je bilo povsem primerno, da je dvorodovno kraljestvo predstavljala palica, ki je bila »za Juda«.

Kdaj sta ti simbolični palici postali ena palica? To se je zgodilo leta 537 pr. n. št., ko so se Izraelci vrnili v Jeruzalem, da bi ponovno zgradili tempelj. Predstavniki obeh kraljestev, tako dvorodovnega kot desetrodovnega, so se skupaj vrnili iz pregnanstva. Izraelov narod ni bil več razdeljen. (Ezek. 37:21, 22) Izraelci so spet enotno častili Jehova. To ponovno združenje sta napovedala tudi preroka Izaija in Jeremija. (Iza. 11:12, 13; Jer. 31:1, 6, 31)

Katera pomembna resnica glede čistega čaščenja je poudarjena v tej prerokbi? Poudarjeno je naslednje: Jehova bo povzročil, da bodo njegovi častilci »postali [. . .] eno«. (Ezek. 37:18, 19) Ali se ta obljuba glede enotnosti uresničuje v našem času? Da. Prerokba se je začela izpolnjevati leta 1919, ko je bilo Božje ljudstvo postopoma reorganizirano in ponovno združeno. Satanovi poskusi, da bi bili Božji služabniki med seboj trajno razdeljeni, so se izjalovili.

V tistem času so ti ponovno združeni Božji služabniki povečini upali, da bodo skupaj z Jezusom služili kot kralji in duhovniki v nebesih. (Raz. 20:6) Simbolično rečeno, bili so kakor palica za Juda. Toda z minevanjem časa se je tem duhovnim Judom začelo pridruževati vse več ljudi z zemeljskim upanjem. (Zah. 8:23) Podobni so bili palici za Jožefa in niso upali, da bodo vladali s Kristusom.

Danes obe skupini združeno služita kot Jehovovo ljudstvo pod enim Kraljem, Jezusom Kristusom, ki je preroško imenovan »moj služabnik David«. (Ezek. 37:24, 25) Jezus je molil, da bi bili vsi njegovi sledilci eno, tako kakor je njegov Oče zedinjen z njim in on z Očetom. * (Jan. 17:20, 21) Napovedal je še, da bo njegova mala čreda maziljenih sledilcev skupaj z »drugimi ovcami« postala »ena čreda«. Vsi bodo »pod enim pastirjem«. (Jan. 10:16) Jezusove besede lepo opisujejo duhovno enotnost, ki danes vlada med Jehovovimi služabniki ne glede na to, katero upanje imajo za prihodnost.