Skrbi za svoje duhovno zdravje, medtem ko služiš na tujejezičnem področju
V svojem srcu hranim tvoje izreke. (PS. 119:11)
1.–3. a) Čemu bi morali dajati prednost ne glede na naše okoliščine? b) S katerimi posebnimi izzivi se srečujejo tisti, ki se učijo kak drug jezik, in kateri vprašanji se nam ob tem postavljata? (Glej sliko pri naslovu.)
DANES na tisoče Jehovovih prič dejavno sodeluje pri izpolnjevanju videnja, v katerem se dobra novica oznanja »vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu«. (Raz. 14:6) Ali si med tistimi, ki se učijo drug jezik? Ali morda služiš kot misijonar oziroma si se preselil v tujo deželo, kjer se potrebuje več oznanjevalcev? Ali pa si začel obiskovati shode v tujejezični občini v svoji deželi?
2 Kot Božji služabniki moramo najprej poskrbeti za svoje duhovno zdravje in duhovno zdravje svoje družine. (Mat. 5:3) Toda včasih nam je zaradi natrpanega urnika morda težko najti čas za smiselno osebno preučevanje. Tisti, ki služijo na tujejezičnem področju, pa se srečujejo še z drugimi izzivi.
3 Bratje in sestre, ki služijo na tujejezičnem področju, morajo poleg učenja drugega jezika tudi poskrbeti, da svoje srce 1. Kor. 2:10) Kako lahko to storijo, če še ne morejo povsem razumeti jezika, ki se govori v občini? In zakaj bi morali krščanski starši poskrbeti, da Božja Beseda prodre do srca njihovih otrok?
redno hranijo z močno duhovno hrano. (NEVARNOST ZA DUHOVNO ZDRAVJE
4. Kaj lahko predstavlja nevarnost za našo duhovnost? Povej primer.
4 Če Božje Besede v tujem jeziku ne moremo povsem razumeti, lahko to predstavlja veliko nevarnost za naše duhovno zdravje. V petem stoletju pr. n. št. je bil Nehemija zaskrbljen, ko je ugotovil, da nekateri otroci Judov, ki so se vrnili iz Babilona, ne znajo hebrejsko. (Beri Nehemija 13:23, 24.) Ti otroci so pravzaprav izgubljali svojo identiteto kot Božji služabniki, saj niso mogli popolnoma razumeti pomena Božje Besede. (Neh. 8:2, 8)
5., 6. Kaj ugotavljajo nekateri starši, ki služijo na tujejezičnem področju, in v čem je težava?
5 Nekateri krščanski starši, ki služijo na tujejezičnem področju, ugotavljajo, da njihovim otrokom upada zanimanje za resnico. Ker otroci ne razumejo povsem tega, kar je povedano na shodih, se jih duhovni program v kraljestveni dvorani ne dotakne zares. »Ko gre za duhovne stvari, bi morala biti vpletena čustva in srce,« je dejal Pedro [1], ki se je s svojo družino preselil iz Južne Amerike v Avstralijo. (Luk. 24:32)
6 Ko beremo v drugem jeziku, morda s srcem nismo toliko pri stvari, kot bi bili, če bi brali v svojem jeziku. Še več, človeka lahko to, da ne more dobro komunicirati v drugem jeziku, umsko in duhovno izčrpa. Ko torej ohranjamo živo svojo željo, da Jehovu služimo na tujejezičnem področju, je dobro, da varujemo svoje duhovno zdravje. (Mat. 4:4)
VAROVALI SO SVOJE DUHOVNO ZDRAVJE
7. Kako so si Babilonci prizadevali, da bi se Daniel zlil z njihovo kulturo in religijo?
7 Ko so bili Daniel in njegovi prijatelji pregnani v Babilon, so si Babilonci prizadevali, da bi se mladeniči zlili z njihovo kulturo, s tem da so jih učili »jezika Kaldejcev«. Poleg tega jim je dvorjan, ki je bil odgovoren za njihovo šolanje, dal babilonska imena. (Dan. 1:3–7) Daniel je dobil ime, ki je bilo sestavljeno iz imena glavnega babilonskega božanstva, Bela. Kralj Nebukadnezar je verjetno želel Daniela prepričati, da je babilonski bog veliko mogočnejši od njegovega Boga Jehova. (Dan. 4:8)
8. Kaj je Danielu pomagalo, da je med bivanjem v tuji deželi ostal duhovno zdrav?
8 Danielu so ponudili kraljeve izbrane jedi. Toda Daniel »se je v svojem srcu odločil«, da se ne bo omadeževal. (Dan. 1:8) Ker je preučeval svete knjige v svojem maternem jeziku, je med bivanjem v tuji deželi ostal duhovno zdrav. (Dan. 9:2) Tako je bil kakih 70 let po prihodu v Babilon še vedno poznan po svojem hebrejskem imenu. (Dan. 5:13)
9. Kako je Božja Beseda vplivala na pisca 119. psalma?
9 Piscu 119. psalma je Božja Beseda vlivala moč, da je bil drugačen od okolice. Moral je prenašati posmehovanje nekaterih članov kraljevega dvora. (Ps. 119:23, 61) Kljub temu je Božjim izrekom dovolil, da so mu segli globoko v srce. (Beri Psalm 119:11, 46.)
SKRBI ZA SVOJE DUHOVNO ZDRAVJE
10., 11. a) Kaj naj bi bil naš cilj, ko preučujemo Božjo Besedo? b) Kako lahko dosežemo ta cilj? Ponazori.
10 Morda smo zelo zaposleni s teokratičnimi in drugimi odgovornostmi. Efež. 5:15, 16) Toda naš cilj naj ne bi bil zgolj preučiti določeno število strani ali le pripraviti komentarje za sodelovanje na shodih. Božji Besedi bi morali dovoliti, da se dotakne našega srca in okrepi našo vero.
Kljub temu si moramo odkupiti čas za osebno preučevanje in družinsko čaščenje. (11 Da bi ta cilj dosegli, moramo najti ravnovesje med tem, da imamo med preučevanjem v mislih potrebe drugih, in tem, da razmišljamo o svojih duhovnih potrebah. (Fil. 1:9, 10) Priznati moramo, da pri pripravi na oznanjevanje, shode ali točke na shodih morda ne razmišljamo toliko o tem, kako bi lahko gradivo naobrnili nase. Naj ponazorimo: Glavni kuhar mora sicer poskusiti jedi, preden jih postrežejo, vendar ne more živeti samo od teh nekaj grižljajev. Če želi ostati zdrav, si mora pripraviti hranljive obroke. Podobno bi si morali prizadevati, da svoje srce hranimo z duhovno hrano, ki ustreza našim osebnim potrebam.
12., 13. Zakaj je za mnoge, ki služijo na tujejezičnem področju, koristno, da redno preučujejo v svojem maternem jeziku?
12 Mnogi, ki služijo na tujejezičnem področju, so ugotovili, da jim koristi redno preučevanje Svetega pisma v »rodnem jeziku«. (Apd. 2:8) Celo misijonarji so priznali, da se za to, da bi ostali duhovno močni na svoji dodelitvi v tujini, ne smejo zanašati le na osnovno razumevanje duhovne hrane, ki ga dobijo na shodih.
13 Alain, ki se uči perzijščine že kakih osem let, priznava: »Ko se pripravljam na shode v perzijščini, sem pozoren bolj na jezik. Ker je moj um večinoma zaposlen z intelektualno vajo, se duhovne misli, ki
jih berem, ne dotaknejo vedno mojega srca. Zato si redno vzamem čas, da Sveto pismo in druge publikacije preučujem v maternem jeziku.«DOSEZI SRCE SVOJIH OTROK
14. Za kaj bi morali krščanski starši poskrbeti in zakaj je to pomembno?
14 Krščanski starši morajo poskrbeti, da Božja Beseda postopoma doseže um in srce njihovih otrok. Serge in njegova žena Muriel sta po več kot treh letih služenja na tujejezičnem področju opazila, da njun 17-letni sin ne uživa več v teokratičnih dejavnostih. »Prav nič mu ni bilo všeč oznanjevati v drugem jeziku, pred tem pa je zelo rad oznanjeval v svojem maternem jeziku, francoščini,« pove Muriel. »Ko nama je postalo jasno, da najin sin zaradi tega ne more duhovno napredovati,« pojasni Serge, »sva se odločila, da se preselimo nazaj v prejšnjo občino.«
15. a) Kaj lahko vpliva na odločitev staršev, da se preselijo nazaj v občino, v kateri se govori jezik, ki ga njihovi otroci najbolje razumejo? b) Katero spodbudo najdejo starši v 5. Mojzesovi 6:5–7?
15 Kaj lahko vpliva na odločitev staršev, da se preselijo nazaj v občino, v kateri se govori jezik, ki ga njihovi otroci najbolje razumejo? Kot prvo, ugotoviti morajo, ali imajo zares dovolj časa in moči, da svojim otrokom, medtem ko jih učijo drug jezik, vcepljajo ljubezen do Jehova. Kot drugo, pozorni naj bodo, ali njihove otroke veselijo duhovne dejavnosti oziroma tujejezično področje, kjer služijo. V takšnih okoliščinah bodo krščanski starši morda pretehtali, ali naj se vrnejo v občino, v kateri se govori jezik, ki ga njihovi otroci najbolje razumejo. V tej občini naj bi ostali, vse dokler se otroci ne bodo postavili trdno na stran resnice. (Beri 5. Mojzesova 6:5–7.)
16., 17. Kako nekaterim staršem uspe svoje otroke duhovno vzgajati, medtem ko služijo na tujejezičnem področju?
16 Po drugi strani pa so nekateri starši našli načine, kako svoje otroke poučevati v maternem jeziku, medtem ko obiskujejo shode v tujejezični občini ali skupini. Charles je oče treh deklet, starih od devet do trinajst let. Kot družina obiskujejo shode lingalske skupine. Takole pojasni: »Z ženo sva se odločila, da bova z otroki preučevala in imela družinsko čaščenje v našem domačem jeziku. Imamo pa tudi različne vaje in igre v lingalščini, tako da jim je učenje jezika zabavno.«
17 Kevin, oče dveh deklic, starih pet in osem let, se zelo trudi, da hčerki poučuje o resnici, saj še ne razumeta povsem shodov v drugem jeziku. Sam pojasni: »Z ženo preučujeva s hčerkama v francoščini, v njunem maternem jeziku. Poleg tega smo si postavili za cilj, da enkrat mesečno obiščemo shod v francoščini, med počitnicami pa obiščemo zborovanje v domačem jeziku.«
18. a) Katero načelo iz Rimljanom 15:1, 2 ti lahko pomaga ugotoviti, kaj bo najboljše za tvoje otroke? b) Kaj predlagajo nekateri starši? (Glej končno opombo.)
18 Seveda se mora vsaka družina sama odločiti, kaj bo najbolj koristno za duhovno zdravje njenih otrok. [2] (Gal. 6:5) Prej omenjena Muriel priznava, da sta z možem morala žrtvovati svoje želje v duhovno korist svojega sina. (Beri Rimljanom 15:1, 2.) Ko se Serge ozre nazaj v preteklost, meni, da sta se pravilno odločila. Takole pove: »Od tistega trenutka, ko smo se preselili nazaj v francosko govorečo občino, je najin sin duhovno zacvetel in se kasneje krstil. Zdaj služi kot redni pionir. Razmišlja celo, da bi se vrnil v tujejezično skupino!«
NAJ TI BOŽJA BESEDA SEŽE V SRCE
19., 20. Kako lahko pokažemo, da ljubimo Božjo Besedo?
19 Jehova je v svoji ljubezni poskrbel, da je njegova Beseda, Sveto pismo, na voljo v stotinah jezikov, tako da bi vsakršni ljudje lahko »prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Tim. 2:4) On ve, da lahko ljudje bolje zadovoljijo duhovne potrebe, ko njegove misli berejo v jeziku svojega srca.
20 Bodimo torej odločeni, da bomo ne glede na osebne okoliščine svoje srce hranili z močno duhovno hrano. Z rednim preučevanjem Svetega pisma v maternem jeziku bomo tako mi kot naša družina ostali duhovno zdravi. Prav tako bomo pokazali, da resnično hranimo oziroma cenimo Božje izreke. (Ps. 119:11)
^ [1] (odstavek 5) Imena so spremenjena.
^ [2] (odstavek 18) Za razpravo o svetopisemskih načelih, ki lahko pomagajo tvoji družini, glej članek »Vzgoja otrok v tuji deželi – izzivi in nagrade« v Stražnem stolpu, 15. oktober 2002.