Kaj bi morali vedeti o čarovništvu

SODOBNO čarovništvo je težko definirati. To pa zato, ker so med ljudmi, ki se ukvarjajo z njim, zelo velike razlike. Ne priznavajo nobene osrednje oblasti, nauka ali svete knjige, kar bi njihovo verovanje enotilo. Razlikujejo se tudi po izročilu, organiziranosti, obredih in mnenju o tem, katere bogove častiti. Neka pisateljica meni: »Okultni svet ponuja posamezniku ‚svobodni trg‘ zamisli.« Neka druga piše: »Večina novopoganov si skoraj v ničemer ni edina.«

Za mnoge nasprotja niso noben problem. V nekem vodniku za prizadevne čarovnice piše: »Kadar ste pred izzivom na videz nasprotujočih si informacij, jih raziščite in se odločite, katero boste upoštevali. Prisluhnite svoji intuiciji. Z drugimi besedami, prosto odberite med objavljenimi rituali in učbeniki ritualov ter se nato odločite po tem, kar se vam zdi prav.«

Za tiste, ki priznavajo naravo resnice, pa so taka nasprotja problem. Resnica je dejstvo, nekaj, kar je res. Nekaj ni res že samo zato, ker se nekomu zdi oziroma ker upa ali verjame, da je tako. Nekoč so na primer zdravniki verjeli, da lahko pljučnico ozdravijo tako, da živo kokoš razpolovijo in oba dela položijo na bolnikove prsi. Nedvomno je veliko bolnikov iskreno verjelo, da bodo na tak način ozdraveli. Toda njihovo prepričanje in upi se niso skladali z dejstvom: pljučnice tako ni mogoče pozdraviti. Ljudje resnice ne ustvarjajo, marveč si jo prizadevajo doumeti.

Biblija izjavlja, da vsebuje resnico o duhovnih stvareh. Ko je bil Jezus Kristus na zemlji, je Očetu v molitvi dejal: »Tvoja beseda je resnica.« (Janez 17:17) Apostol Pavel pa je zapisal: »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga.« (2. Timoteju 3:16, SSP) Mnogi, ki se ukvarjajo s čarovništvom, se s tem ne strinjajo. Namesto tega iščejo navdih in vodilo v mitih, starodavnih verstvih in celo znanstveni fantastiki. Toda ali ni razumno vsaj pretehtati to, kar pravi Biblija? Navsezadnje jo skoraj po vsem svetu priznavajo za sveto knjigo. Je tudi eno od najstarejših ohranjenih verskih besedil. Biblijo so pisali več kot 1600 let, in kljub temu je vseskozi ubrana v svojih naukih. Primerjajmo biblijske nauke z nekaterimi običajnimi verovanji, ki jih dandanes izpovedujejo zagovorniki čarovništva.

 Kdo prebiva v duhovnem svetu?

Temeljno vprašanje pri iskanju duhovnega razumevanja je: Kdo prebiva v duhovnem svetu? Večina sodobnih čarovnic se ravna po k naravi usmerjeni politeistični religiji, nekatere pa častijo veliko boginjo mater, predstavljeno v trojni vlogi, in sicer deklice, matere ter starke, kar ponazarja osnovna življenjska razdobja. Njen ljubimec je bog z rogovi. Druge čarovnice častijo boga in boginjo skupaj. Neki pisec pravi: »Na Boginjo in Boga se gleda kot na manifestacijo ženskih in moških sil v naravi. Oba imata edinstvene značilnosti, ki potem, ko so združene, povzročijo harmonično ustvaritev življenja.« Druga veljakinja na tem področju piše: »Ena od najpomembnejših odločitev v čarovništvu je vaša izbira božanstev (bogov/boginj), s katerimi boste sodelovali. [. . .] V čarovništvu si lahko svobodno izberete svoje oblike božanstev in jih nato častite.«

Biblija ne podpira nobene od teh zamisli. Jezus Kristus je celotno strežbo namenil poučevanju drugih o Jehovu, ‚edinemu resničnemu Bogu‘. (Janez 17:3) Biblija izjavlja: »Velik je GOSPOD in velike hvale vreden, strašen je on nad vse bogove. Zakaj vsi bogovi ljudstev so ničevi maliki.« (1. letopisov 16:25, 26)

Kaj pa Hudič? Slovar Webster’s Ninth New Collegiate Dictionary čarovništvo definira kot »komuniciranje s hudičem«. Čarovnico, ki bi se strinjala s tem, bi danes le težko našli, saj jih veliko ne priznava niti obstoja Satana Hudiča. Neka mlada žena, ki je v The Irish Times opisana kot »čarovnica na visokem položaju in voditeljica enega od najpomembnejših irskih shodov čarovnic,« razmišlja tako: »Verovati v Hudiča pomeni sprejemati krščanstvo [. . .] Na svetu, kjer ni Boga, tudi [Hudiča] ne more biti.«

Biblija potrjuje obstoj Hudiča in mu pripisuje odgovornost za večino trpljenja in nemirov na zemlji. (Razodetje 12:12) Jezus ni le učil, da Hudič obstaja, temveč je tudi pokazal, da je mogoče nevede izpolnjevati Hudičevo voljo. V prvem stoletju so denimo samopravični verski voditelji trdili, da so nekako Božji sinovi, in verjeli, da izpolnjujejo Božjo voljo. Jezus, ki je lahko sprevidel, kaj je v njihovem srcu, je vedel, da ni tako. Kar naravnost jim je povedal: »Vi ste iz očeta hudiča in želje očeta svojega hočete izpolnjevati.« (Janez 8:44) Biblijska knjiga Razodetje poleg tega izjavlja, da Hudič »zapeljava vesoljni svet«. (Razodetje 12:9)

Ali je katera magija dobra?

Magija je bila vsekakor vedno povezana z okultizmom. * V davnini, pa tudi v današnjih časih, je mnogo ljudi verjelo in še verjame, da čarovnice čarajo zato, da bi drugim škodile. Pripisujejo jim sposobnost, da z magijo povzročajo hudo bolečino in celo smrt. Po izročilu jih krivijo za tako rekoč neskončno verigo  nesreč, med katere sodijo tudi bolezen, smrt in slab pridelek.

Danes čarovnice odločno zanikajo take obtožbe. Priznavajo sicer, da obstaja tudi kaka malopridna čarovnica, ki pospešuje zlo, toda večina jih trdi, da s svojim čaranjem prinašajo koristi in ne škodo. Wiccajke učijo, da se bodo učinki magije trikratno povrnili osebi, ki jo izvaja, in je torej to zanje najmočnejše svarilo pred izrekanjem prekletstev. Zgledi te tako imenovane dobrodelne magije so med drugim čarovni izreki, ki naj bi vas varovali, očistili vaš dom negativne energije, ki so jo za sabo pustili prejšnji stanovalci, povzročili, da se nekdo zaljubi v vas, pospeševali zdravljenje in zdravje, preprečili izgubo službe in s katerimi bi prišli do denarja. Ker čarovništvu pripisujejo tako obsežno moč, ni presenetljivo, da je postalo tako priljubljeno.

Biblija pa med dobro in zlo magijo ne dela nobene razlike. Bog je v postavi, dani Mojzesu, dal zelo jasno napisati svoje stališče. Dejal je: »Ne pečajte se [. . .] s čaranjem.« (3. Mojzesova 19:26) Beremo tudi: »Naj ne bo med vami nikogar, ki [. . .] tolmači znamenja, ali vražari, ali čaruje, ne nobenega zaklinjalca, ne nikogar, ki se posvetuje z duhom pokojnih.« (5. Mojzesova 18:10, 11)

Zakaj je Bog to rekel? Ne zato, ker bi nam hotel odreči kaj koristnega. Jehova je te zakone svojemu ljudstvu dal zato, ker jih je imel rad in ni želel, da bi jih zasužnjila strah in praznoverje. Namesto tega svoje služabnike vabi, naj se po potrebne reči obračajo k njemu. On je Dajalec ‚vsakega dobrega daru in vsakega popolnega darila‘. (Jakob 1:17) Apostol Janez je sovernikom zagotovil: »Karkoli prosimo, prejmemo od njega [Boga], ker držimo zapovedi njegove in delamo, kar je prijetno pred njim.« (1. Janezov 3:22)

Kaj pa zli duhovi?

Mnoge čarovnice se z Biblijo strinjajo v tej postavki: zli duhovi obstajajo. Neki zagovornik čarovništva v svojem eseju opozarja: »Tam zunaj so sence: obstajajo, v nevidnem svetu, vzporednem našemu, polnem živih bitij. [. . .] Izrazi ‚vražič‘, ‚zli duh‘ in ‚demon‘ so dokaj natančni. So zelo močni. [. . .] Najinteligentnejša vrsta [. . .] je zmožna vstopiti v naš svet (če jim le kdo pomaga tako, da jim odpre vrata). [. . .] Lahko vstopijo v vaše telo [. . .] in celo prevzamejo nekoliko nadzora nad vami.  Da, je točno tako kot v starih pripovedih o obsedenosti z demoni.«

V biblijskih časih so demoni ljudi obsedli na različne načine. Nekateri od obsedenih niso mogli govoriti, nekateri so bili slepi, nekateri so se vedli kot blazni in nekateri so imeli nadnaravno moč. (Matevž 9:32; 12:22; 17:15, 18; Marko 5:2–5; Lukež 8:29; 9:42; 11:14; Dejanja 19:16) Včasih je bila muka še večja, če je koga obsedlo več demonov naenkrat. (Lukež 8:2, 30) Jehova torej iz gotovo dobrega razloga svari ljudi, naj se ogibajo čarovništva in drugih okultističnih dejavnosti.

Vera, ki temelji na resnici

Danes čarovništvo privlači mnoge, ker se to zdi neškodljiva, prijazna, naravna vera. V nekaterih skupnostih so ga sprejeli. Ne bojijo se ga. Nasprotno, pogosto ga predstavljajo kot nekaj vsakdanjega. V okolju, v katerem verska strpnost mnoge vodi k temu, da se oklenejo tudi česa zelo nenavadnega, si je čarovništvo pridobilo precejšnje spoštovanje.

Verski svet je resnično postal trg, na katerem si ljudje prosto izberejo vero, ki ustreza njihovim potrebam, zelo podobno temu, kakor bi kdo kupoval par čevljev. V nasprotju s tem pa je Jezus govoril o samo dveh izbirah. Rekel je: »Pojdite noter skozi tesna vrata: ker prostorna so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje, in mnogo jih je, ki po njej hodijo; toda tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Matevž 7:13, 14) Seveda se lahko svobodno odločimo, po kateri poti bomo šli. Toda ker je na kocki naše večno dobro, je ta izbira življenjsko pomembna. Da bi dosegli duhovno razsvetljenost, moramo hoditi po poti resnice – po poti, ki jo lahko najdemo samo v Božji Besedi, Bibliji.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 5]

Danes mnogi na čarovništvo gledajo kot na neškodljivo naravno vero

[Slika na strani 6]

Magija je bila vedno povezana z okultizmom

[Slika na strani 6]

Ali ti, ki se ukvarjajo s čarovništvom, nevede izpolnjujejo Hudičevo voljo?

[Slika na strani 7]

Biblija odkriva pot resnice