Ostanite veseli v Jehovovi službi

»veselite se vedno v gospodu! še enkrat pravim: veselite se!« (filipljanom 4:4)

1., 2. Kako so neki brat in njegova družina lahko ostali veseli, čeprav so izgubili vse, kar so imeli?

JAMES, 70-letni kristjan iz Sierra Leoneja, je vse življenje marljivo delal. Zamislite si, kako je bil vesel, ko je končno prihranil dovolj denarja, da si je kupil skromno štirisobno hišo! Nedolgo zatem, ko se je James z družino vselil vanjo, pa je v državi izbruhnila državljanska vojna in njegov dom je pogorel do tal. Izgubili so hišo, toda ne veselja. Zakaj?

² James in drugi v njegovi družini se niso osredinjali na to, kaj so izgubili, temveč na to, kar jim je še ostalo. James pojasnjuje: »Tudi v tistem strašnem času smo imeli shode, brali Biblijo, skupaj molili in delili z drugimi tisto malo, kar smo imeli. Osredinjali smo se na čudovit odnos z Jehovom, zato smo lahko ohranili veselje.« Ker so ti zvesti kristjani premišljali o svojih blagoslovih, med katerimi je največji tesen osebni odnos z  Jehovom, so se lahko še naprej ‚veselili‘. (2. Korinčanom 13:11, SSP) Seveda jim v takratni bedi ni bilo lahko vztrajati. Vendar se niso nehali veseliti v Jehovu.

3. Kako so nekateri zgodnji kristjani ohranjali veselje?

³ S podobnimi preizkušnjami, kot jih je doživljala Jamesova družina, so se spoprijemali že zgodnji kristjani. Navzlic temu je apostol Pavel hebrejskim kristjanom pisal naslednje: »Rop imetja svojega ste z veseljem trpeli.« (Poudarili mi.) Pavel je zatem pojasnil razlog za njihovo veselje: »Vedoč, da imate boljše imetje in stalno v nebesih.« (Hebrejcem 10:34) Da, ti kristjani v prvem stoletju so imeli zelo močno upanje. Trdno prepričani so se veselili časa, ko bodo prejeli nekaj, česar jih ne bo mogoče oropati – nevenljiv »venec življenja« v Božjem nebeškem Kraljestvu. (Razodetje 2:10) Danes nam lahko krščansko upanje, bodisi da je nebeško ali zemeljsko, pomaga, da ostanemo veseli, tudi ko smo v nadlogah.

»V upanju se veselite«

4., 5. a) Zakaj je bil Pavlov nasvet Rimljanom, naj se ‚veselijo v upanju‘, zanje res ob pravem času? b) Zaradi česa bi lahko kristjan izpred oči izgubil upanje?

⁴ Apostol Pavel je sovernike v Rimu spodbudil, naj ‚se veselijo v upanju‘ na večno življenje. (Rimljanom 12:12) Za Rimljane je bil to nasvet ob pravem času. Manj kot desetletje po Pavlovem pismu jih je namreč zadelo hudo preganjanje in nekatere so po ukazu cesarja Nerona mučili do smrti. V trpljenju jih je nedvomno krepila vera v to, da jim bo Bog dal obljubljeni venec življenja. Kako pa je z nami danes?

⁵ Ker smo kristjani, tudi mi pričakujemo preganjanje. (2. Timoteju 3:12) Poleg tega se zavedamo, da nas vse zadevata »čas in naključje«. (Propovednik 9:11, SSP) Morda nam kdo, ki ga imamo radi, v nesreči umre. Ali pa katerega od staršev ali tesnega prijatelja prizadene smrtna bolezen. Če naš pogled ni povsem osredinjen na kraljestveno upanje, se lahko ob takšnih preizkušnjah znajdemo v duhovni nevarnosti. Zato je dobro, da se vprašamo: ‚Ali se »veselim v upanju«? Kako pogosto si vzamem čas za razmišljanje o tem upanju? Ali je prihajajoči raj zame stvarnost? Ali se vidim v njem? Ali si še vedno tako zelo želim konca sedanje stvarnosti kot takrat, ko sem spoznal resnico?‘ To zadnje vprašanje je vredno tehtnega razmisleka. Zakaj? Če smo zdravi, zaslužimo dovolj za udobno življenje in živimo na takšnem koncu sveta, ki se ga vojna, pomanjkanje živeža ali naravne nesreče skoraj niso dotaknili, se nam lahko zgodi (četudi samo za trenutek), da izgubimo izpred oči dejstvo, kako nujno je, da pride Božji novi svet.

6. a) Na kaj sta mislila Pavel in Sila, ko sta bila v stiski? b) Kako lahko zgled Pavla in Sila spodbudi nas danes?

⁶ Pavel je zatem svetoval Rimljanom, naj ‚v stiski potrpijo‘. (Rimljanom 12:12, SSP) Pavlu stiska ni bila tuja. Nekoč je imel videnje, v katerem ga je neki mož povabil, naj ‚pride v Macedonijo‘ in tamkajšnjim ljudem pomaga spoznavati Jehova. (Dejanja 16:9) Takrat je Pavel skupaj z Lukežem, Silom in Timotejem z ladjo odpotoval v Evropo. Kaj je čakalo te goreče misijonarje? Stiska! Pavla in Sila so po tem, ko sta oznanjevala v makedonskem mestu Filipi, hudo pretepli in zaprli. Očitno nekateri Filipljani do kraljestvenega sporočila niso bili le ravnodušni, temveč so mu ogorčeno nasprotovali. Ali je veselje teh gorečih misijonarjev ob tem preobratu dogodkov splahnelo? Ne. Po tem, ko so ju pretepli in vrgli v ječo, »sta Pavel in Sila [opolnoči] molila in pela hvalnice Bogu«. (Dejanja 16:25, 26, poudarili mi.) Seveda misijonarja nista bila vesela zaradi bolečin  od pretepanja, vendar se nista osredinjala na to. Mislila sta na Jehova in na to, kako vse ju je blagoslavljal. Pavel in Sila sta bila zaradi tega, ker sta z veseljem ‚potrpela v stiski‘, dobra zgleda za bratovščino v Filipih in drugod.

7. Zakaj naj bi se v molitvah tudi zahvaljevali?

⁷ Pavel je zapisal: »Vztrajajte v molitvi.« (Rimljanom 12:12, SSP) Ali molite, ko ste zaskrbljeni? Glede česa molite? Verjetno določno omenite svojo težavo in prosite Jehova za pomoč. Vendar mu lahko tudi poveste, kako ste hvaležni za blagoslove, ki jih uživate. Ko se pojavijo problemi, se lažje ‚veselimo v upanju‘, če se spominjamo, kako dobrotljivo Jehova ravna z nami. David, ki v življenju nikakor ni bil brez težav, je zapisal: »Mnoga so čuda tvoja, o GOSPOD, Bog moj, ki si jih storil, in mnoge misli tvoje za nas; nihče ni tebi enak; če bi jih hotel oznanjati in pripovedovati, preveliko jih je, da bi jih naštel.« (Psalm 40:5) Če kakor David redno poglobljeno premišljujemo o tem, kako vse nas Jehova blagoslavlja, ne bo mogoče, da ne bi bili veseli.

Ostanite pozitivni

8. Kaj preganjanemu kristjanu pomaga, da je še naprej vesel?

⁸ Jezus svoje sledilce spodbuja, naj ob spoprijemanju z različnimi preizkušnjami ostanejo pozitivni. Pravi namreč: »Blagor vam [Srečni ste, NW], kadar vas zaradi mene sramoté in preganjajo in vse hudo zoper vas govoré, pa lažejo.« (Matevž 5:11) Zakaj pa smo lahko v takšnih okoliščinah srečni? To, da se lahko upremo nasprotovanju, dokazuje, da je nad nami Jehovov duh. Apostol Peter je sokristjanom v tistih dneh rekel: »Če vas psujejo zaradi imena Kristusovega, blagor vam [ste srečni, NW]; zakaj Duh slave in Duh Božji počiva nad vami.« (1. Petrov 4:13, 14) Poleg tega nam bo Jehova po svojem duhu pomagal zdržati in tako bomo ohranili veselje.

9. Kaj je nekaterim bratom in sestram, zaprtim zaradi vere, pomagalo najti razloge za veselje?

⁹ Razloge za veselje pa lahko najdemo tudi v najstrašnejših razmerah. To je ugotovil tudi kristjan Adolf. Živi v državi, kjer je bilo delovanje Jehovovih prič mnogo let prepovedano. Njega in več njegovih tovarišev so prijeli in obsodili na dolgoletne zaporne  kazni, ker se niso hoteli odpovedati svojemu na Bibliji temelječem verovanju. Zaporniško življenje je bilo težko, toda Adolf in njegovi tovariši so kakor Pavel in Sila našli razloge za to, da so se Bogu zahvaljevali. Opazili so, da so si s to izkušnjo okrepili vero in razvili dragocene krščanske lastnosti, kot so radodarnost, sočutje in bratoljubje. Ko je denimo zapornik prejel od doma paket, je njegovo vsebino delil s soverniki, ki so na te posebne dobrine gledali, kot da prihajajo od Jehova, največjega dajalca ‚vsakega dobrega daru in vsakega popolnega darila‘. Takšna dobrotljiva dejanja so razveseljevala dajalce in prejemnike. Prav ista izkušnja, ki naj bi jim zlomila vero, jih je v resnici duhovno okrepila! (Jakob 1:17; Dejanja 20:35)

10., 11. Kako je neka sestra uspešno prenesla nenehno zasliševanje in dolgo zaporno kazen?

¹⁰ Ella prav tako živi v državi, kjer je bilo kraljestveno delo dolgo prepovedano. Ker se je z drugimi pogovarjala o svojem krščanskem upanju, so jo aretirali. Osem mesecev so jo nenehno zasliševali. Ko so jo končno privedli na sojenje, so jo obsodili na deset let zapora, v katerem ni bilo nobenega drugega Jehovovega častilca. Takrat je bilo Elli komaj 24 let.

¹¹ Seveda se Ella ni veselila tega, da bo večino svoje mladosti preživela v zaporu. Toda ker položaja ni mogla spremeniti, se je odločila, da bo spremenila svoje gledišče. Na zapor je pričela gledati kot na svoje oznanjevalsko področje. »Oznanjevalskega dela je bilo tako veliko,« pravi, »da so leta zelo hitro minevala.« Po več kot petih letih so Ello ponovno zaslišali. Ko so njeni zasliševalci spoznali, da ji zaporniške rešetke niso uničile vere, so ji dejali: »Ne moremo vas izpustiti, saj se niste spremenili.« »Ampak jaz sem se spremenila!« je odločno odgovorila. »Sedaj je moja volja močnejša kakor takrat, ko sem prišla v zapor, in moja vera veliko trdnejša!« Dodala je: »Če me nočete izpustiti, bom ostala, dokler se ne bo Jehovu zdelo primerno, da me reši.« Pet let in pol zapora Elle ni oropalo veselja! Naučila se je biti zadovoljna v takšnih in drugačnih okoliščinah. Ali se lahko kaj naučite iz njenega zgleda? (Hebrejcem 13:5)

12. Kako lahko kristjan v težavnih razmerah dobi notranji mir?

¹² Ne sklenite, da ima Ella kakšen neobičajen dar, da se je lahko spoprijemala s takšnimi izzivi. Ko se spominja obdobja zasliševanja v mesecih pred obsodbo, priznava: »Spominjam se, da so mi zobje šklepetali in počutila sem se kot preplašen vrabec.« Toda Ella je močno verovala v Jehova. Naučila se je zaupati mu. (Pregovori 3:5–7) Zato ji je Bog sedaj stvarnejši kot prej. Sama pojasnjuje: »Vsakokrat ko sem vstopila v zasliševalno sobo, me je prevzel mir. [. . .] Strašnejše ko so bile razmere, večji je bil mir.« Ta mir ji je dajal Jehova. Apostol Pavel pojasnjuje: »Nič ne skrbite, temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem. In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:6, 7)

13. Kakšno zagotovilo imamo, da bomo ob morebitni stiski dovolj močni, da bomo lahko zdržali?

¹³ Ella, ki so jo potem izpustili, je kljub stiski ostala vesela. To ji ni uspelo z lastno močjo, temveč z močjo, ki ji jo je dal Jehova. Isto je veljalo za apostola Pavla, ki je zapisal: »Torej se bom najrajši hvalil s slabostmi svojimi, da se ušatori nad mano moč Kristusova. [. . .] Zakaj kadar sem slab, tedaj sem močan.« (2. Korinčanom 12:9, 10)

14. Ponazorite, kako lahko neki kristjan prične pozitivno gledati na preizkušnjo in kakšen je lahko rezultat tega.

¹⁴ Pritiski, s katerimi se trenutno srečujete, se morda razlikujejo od teh, ki smo jih omenili.  Vendar naj so takšni ali drugačni, z njimi se ni lahko spoprijeti. Vaš delodajalec je mogoče zelo kritičen do vašega dela, morda veliko bolj kot do dela delavcev, ki so druge vere. Mogoče nimate možnosti, da bi si poiskali drugo zaposlitev. Kako lahko ostanete veseli? Spomnite se Adolfa in njegovih tovarišev, ki so v zaporu razvili življenjsko pomembne vrline. Če se iskreno trudite, da bi izpolnili pričakovanja delodajalca, tudi tistega, ki mu je »težko ustreči«, boste razvili krščanske lastnosti, kot sta zdržljivost in potrpežljivost. (1. Petrov 2:18, NW) Poleg tega boste nedvomno postali koristnejši delavec, s čimer se vam lahko tudi povečajo možnosti, da nekega dne dobite bolj zadovoljujočo zaposlitev. Pretehtajmo sedaj, kako še lahko ohranimo veselje v Jehovovi službi.

Poenostavitve razveseljujejo

15.–17. Kaj je neki zakonski par izvedel glede tega, kako bi se lahko osvobodila napetosti, četudi ni mogel povsem odstraniti njenega vira?

¹⁵ Mogoče nimate veliko možnosti glede izbire svetnega dela ali kraja zaposlitve, toda morda so še drugi vidiki v vašem življenju, nad katerimi pa lahko imate nekaj nadzora. Razmislite o naslednji izkušnji.

¹⁶ Krščanska zakonca sta povabila k sebi na večerjo starešina. Starešinu sta tisti večer zaupala, da se zadnje čase počutita preobremenjena zaradi življenjskih pritiskov. Oba sta bila zaposlena polni delovni čas in opravljala zahtevno delo, vendar druge zaposlitve nista mogla najti. Spraševala sta se, kako dolgo bosta lahko še zdržala.

 ¹⁷ Ko sta starešina vprašala za nasvet, jima je odgovoril: »Poenostavita.« Kako? Ta mož in njegova žena sta vsak dan za potovanje na delo in nazaj porabila tudi do tri ure. Starešina je par dobro poznal, zato je predlagal, naj razmislita o tem, da bi se preselila bliže kraju zaposlitve, in bi tako porabila manj časa za potovanje. Prihranjeni čas bi lahko porabila za druge pomembne stvari ali pa kar za to, da se spočijeta. Če vam življenjski pritiski jemljejo veselje, zakaj ne bi razmislili, ali bi si lahko kako olajšali razmere, tako da bi kaj spremenili?

18. Zakaj je zelo pomembno, da pazljivo razmislite, preden se kaj odločite?

¹⁸ Pritisk pa lahko zmanjšate tudi s tem, da pazljivo razmislite, preden se kaj odločite. Neki kristjan se je na primer odločil zgraditi hišo. Izbral je zelo zapleten načrt, četudi ni še nikoli gradil hiše. Sedaj se zaveda, da bi se lahko ognil nepotrebnim problemom, če bi pred odločitvijo glede načrta svojega doma ‚premislil o svojih korakih‘. (Pregovori 14:15, NW) Neki drug kristjan je privolil, da bo jamčil za sovernikovo posojilo. Če sovernik, posojilojemalec, ne bi mogel vrniti posojila, bi po pogodbi to bil dolžan storiti ta, ki je za posojilo jamčil. Sprva je vse šlo dobro, toda sčasoma je posojilojemalec pričel odstopati. Upnika je prevzel strah in je zahteval, naj porok izplača celotno posojilo. To je bilo za poroka velik pritisk. Ali bi se mu lahko ognil, če bi prej, preden je sprejel to odgovornost, pazljiveje pretehtal vse dejavnike? (Pregovori 17:18)

19. Kako še lahko zmanjšamo napetost v življenju?

¹⁹ Ko se utrudimo, nikoli ne sklenimo, da bomo zmanjšali pritisk in obnovili veselje, če bomo manj osebno preučevali Biblijo, sodelovali v terenski službi in obiskovali shode. To vse je namreč bistveno za to, da prejmemo Jehovov sveti duh, ki med drugim prinaša radost. (Galatom 5:22) Krščanske dejavnosti vedno osvežujejo in navadno niso preveč utrudljive. (Matevž 11:28–30) Veliko bolj verjetno je, da k naši izčrpanosti prispevajo svetne ali razvedrilne dejavnosti, ne pa duhovne. Če se navadimo iti spat ob razumni uri, se laže ponovno postavimo na noge. Malo dodatnega počitka nam lahko zelo koristi. N. H. Knorr, ki je do smrti služil kot član Vodstvenega organa Jehovovih prič, je včasih misijonarjem rekel: »Kadar se vas poloti malodušje, se najprej spočijte. Presenečeni boste, koliko je po dobrem nočnem spancu skoraj vsak problem videti manjši!«

20. a) Na kratko povejte, kako lahko ohranimo veselje. b) Katerih razlogov za veselje se lahko spomnite? (Glej okvir na 17. strani.)

²⁰ Kristjani imamo prednost, da služimo ‚srečnemu Bogu‘. (1. Timoteju 1:11, NW) Videli smo, da lahko ostanemo veseli tudi v najhujših težavah. Pred očmi imejmo kraljestveno upanje, bodimo pripravljeni spremeniti svoj pogled na stvari, kadar je to treba, ter živimo preprosto. Tako bomo lahko v takšnih ali drugačnih razmerah ravnali po besedah apostola Pavla, ki je rekel: »Veselite se vedno v Gospodu! še enkrat pravim: Veselite se!« (Filipljanom 4:4)

Pazljivo razmislite o naslednjih vprašanjih:

• Zakaj naj bi se kristjani vneto osredinjali na kraljestveno upanje?

• Kaj nam lahko pomaga ohraniti veselje tudi v težavnih razmerah?

• Zakaj naj bi si prizadevali poenostaviti življenje?

• Na katerih področjih so si nekateri poenostavili življenje?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir/slike na strani 17]

Nadaljnji razlogi za veselje:

Kristjani imamo mnogo razlogov za veselje. Razmislimo o naslednjih:

1. Poznamo Jehova.

2. Spoznali smo resnico iz Božje Besede.

3. Po naši veri v Jezusovo žrtev so nam lahko odpuščeni grehi.

4. Božje kraljestvo že vlada, zato bo novi svet kmalu tukaj!

5. Jehova nas je privedel v duhovni raj.

6. Imamo zdravo krščansko družbo.

7. Imamo prednost, da sodelujemo v oznanjevanju.

8. Smo živi in kolikor toliko pri močeh.

Ali lahko še sami naštejete nekaj razlogov za veselje?

[Slika na strani 13]

Pavel in sila sta bila vesela tudi v zaporu

[Slike na strani 15]

Ali je vaš pogled usmerjen k radostnemu upanju na Božji novi svet?