Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Poglejte! Kako čudovita je svetloba!

Poglejte! Kako čudovita je svetloba!

Poglejte! Kako čudovita je svetloba!

ALI se vam je že kdaj zgodilo, da ste morali v temi tipati, da bi našli pot? Če da, potem veste, kako je lahko to neprijetno. Kako ste si oddahnili, ko ste zagledali luč! Morda pa ste se kdaj znašli v okoliščinah, ko ste se počutili, kakor da vas je obdala tema. Morebiti se je to zgodilo takrat, ko niste videli izhoda iz težav. Nato pa vas je postopoma obsijala svetloba – našli ste rešitev. Kadar nam v takšno temo posije svetloba, se zares čudovito počutimo.

V prvem stoletju je bila večina ljudi v duhovni temi. Apostol Peter je tistim, ki so opustili svoje prejšnje verovanje in sprejeli krščanstvo, napisal: »[Bog] vas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo.« (1. Petrovo 2:9) Za njih je bila to tako velika sprememba, kakor da bi iz goste teme stopili na svetlo. To bi lahko primerjali s spremembo, ki jo doživi človek, ki je osamljen in brez upanja, nato pa postane član družine in ima pred seboj varno prihodnost. (Efežanom 2:1, 12)

‚Opustil si svojo prvotno ljubezen‘

Zgodnji kristjani so našli »resnico« – pravo krščansko vero. (Janez 18:37) Opazili so čudovito luč resnice in stopili iz duhovne teme v bleščečo svetlobo. Toda sčasoma nekateri niso bili več tako navdušeni in goreči kakor na začetku. Ob koncu prvega stoletja so denimo v Efeški občini imeli resen problem. Obujeni Jezus Kristus je nanj opozoril z besedami: »Očitam [ti] to, da si opustil svojo prvotno ljubezen. Spomni se torej, od kod si padel. Pokesaj se in delaj to, kar si delal prej.« (Razodetje 2:4, 5) Kristjani v Efezu so morali znova oživiti svojo ljubezen do Boga in resnice.

Kaj pa mi? Tudi mi smo bili veseli, ko smo zagledali svetlobo – spoznali smo čudovito resnico iz Božje Besede. To resnico smo vzljubili. Toda težave, s katerimi se običajno spoprijemajo vsi ljudje, lahko povzročijo, da resnice ne ljubimo več toliko. Poleg tega so tu še morda problemi, ki so značilni za ‚zadnje dni‘. Živimo v svetu, ki doživlja ‚kritične čase, v katerih je težko živeti‘ – v svetu, kjer ljudje ‚ljubijo sebe in denar, domišljavi so, ošabni, govorijo bogokletno in niso poslušni staršem. Prav tako so nehvaležni in nezvestovdani.‘ (2. Timoteju 3:1, 2) S svojim vplivom nam lahko udušijo gorečnost in ljubezen, ki ju čutimo do Jehova.

Če smo opustili prvotno ljubezen, se moramo ‚spomniti, od kod smo padli, in se pokesati‘. V duhovnem smislu se moramo vrniti tja, kjer smo nekoč že bili. Poleg tega ne smemo dovoliti, da bi naša ljubezen do resnice pričela pojemati. Kako pomembno je, da smo vsi še naprej pozitivni in vedri ter da ljubezen do Boga in njegove resnice ohranjamo živo!

‚Resnica, ki nas osvobodi‘

Luč svetopisemske resnice je čudovita, saj Biblija odgovarja na pomembna vprašanja, ki že tisočletja begajo človeštvo. Nekatera od teh so: Zakaj smo tukaj? Kakšen je smoter življenja? Zakaj obstaja zlo? Ali obstaja življenje po smrti? Jehova nas je razsvetlil s čudovitimi resnicami o tem, kaj Biblija uči. Ali mu naj ne bi bili za to iz srca hvaležni? Nikdar ne jemljimo tega, kar se učimo, za nekaj samoumevnega!

Jezus je svojim učencem dejal: »Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8:32) Zaradi Jezusove odkupne žrtve smo lahko osvobojeni greha in smrti. Dragocene resnice pa nas tudi osvobajajo nevednosti in negotovosti v svetu, ki je zavit v temo. Če s cenjenjem poglobljeno premišljujemo o tem, kar se učimo, nam bo to pomagalo, da bomo še močneje ljubili Jehova in njegovo Besedo.

Apostol Pavel je kristjanom v Tesaloniki napisal: »Božje besede, ki ste jo slišali in prejeli od nas, niste sprejeli kot človeško besedo, temveč kot takšno, kakršna v resnici je, kot Božjo besedo, ki v vas verujočih tudi deluje.« (1. Tesaloničanom 2:13) Tesaloničani so slišali in »sprejeli [Božjo] besedo z veseljem«. Nič več niso tavali »v temi«, temveč so postali »sinovi luči«. (1. Tesaloničanom 1:4–7; 5:4, 5) Ti kristjani so spoznali, da je Jehova Stvarnik in da je vsemogočen, moder, ljubeč in usmiljen. Podobno kot drugi Kristusovi sledilci so se tudi naučili, da je Jehova priskrbel odkupno žrtev svojega Sina, Jezusa Kristusa, po kateri jim lahko izbriše grehe. (Apostolska dela 3:19–21)

Čeprav Tesaloničani niso poznali vseh podrobnosti o resnici, so vedeli, kje to spoznanje iskati. Navdihnjeno Sveto pismo lahko na Božjega človeka deluje tako, da postane »povsem primeren, popolnoma usposobljen za vsako dobro delo«. (2. Timoteju 3:16, 17) Kristjani v Tesaloniki so lahko še naprej preučevali in tako vedno znova izkusili, da je Božja luč resnično čudovita. Vselej so imeli razlog za veselje. (1. Tesaloničanom 5:16) Tudi mi ga imamo.

Luč, ki osvetljuje našo pot

Psalmist je navedel razlog, zakaj je luč čudovita, ko je pel: »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč.« (Psalm 119:105) Božje vodstvo, ki ga prejemamo po njegovi Besedi, Bibliji, nam lahko pomaga, da v življenju izberemo pravo smer in živimo smiselno. Ni treba, da smo podobni ladji, ki pluje brez cilja. Če poznamo resnico in se po njej v življenju ravnamo, smo obvarovani pred tem, da bi nas ‚premetavalo kakor na valovih in bi nas sem ter tja nosil vsak veter nauka‘. (Efežanom 4:14)

»Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve,« piše v Bibliji. Drug biblijski stavek pa pravi: »Blagor mu, komur je pomočnik Bog mogočni Jakobov, čigar nada je v GOSPODU, Bogu njegovem.« (Psalm 146:3, 5) Poleg tega lahko, če zaupamo Jehovu, premagamo strah in tesnobo. Apostol Pavel je napisal: »Ne delajte si nobenih skrbi, ampak v vsem naznanjajte svoje prošnje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsako misel, bo po Kristusu Jezusu stražil vaše srce in um.« (Filipljanom 4:6, 7) Ko nas vodi luč iz Božje Besede, nam to zares koristi.

Svetimo kot svetila na svetu

Še en razlog, zakaj je luč iz Božje Besede čudovita, pa je ta, da ljudem omogoča opravljati najbolj vzvišeno nalogo, kar jih obstaja. Jezus je svoje sledilce poučil: »Pojdite [. . .] in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal. In glejte, jaz bom z vami vse dni do sklenitve stvarnosti.« To zapoved je uvedel z besedami: »Dana mi je bila vsa oblast v nebesih in na zemlji.« (Matej 28:18–20)

Pomislite, kdo nam, pravim kristjanom, pomaga, ko oznanjujemo dobro novico in o biblijskih resnicah poučujemo ljudi iz vseh narodov. Jezus je svojim sledilcem obljubil, da bo z njimi. In res jim je pomagal ter jih podpiral pri oznanjevanju, ko so se trudili, da bi ‚njihova luč svetila‘. Svetila pa je tudi, ko so opravljali druga »dobra dela«. (Matej 5:14–16) Pri tem oznanjevalskem delu prav tako sodelujejo angeli. (Razodetje 14:6) Ali nam pri tem delu pomaga tudi Bog Jehova? Apostol Pavel je napisal: »Jaz sem posadil, Apolo je zalil, Bog pa je dajal, da je raslo.« Kako veliko prednost imamo, da smo lahko »Božji sodelavci«! (1. Korinčanom 3:6, 9)

Pomislite tudi, kako nas Bog blagoslavlja, ko se trudimo v tem delu, ki nam ga je zaupal. Nič se ne more primerjati s prednostjo, ki smo jo dobili od Boga, da lahko ‚svetimo kot svetila na svetu‘. Če v govoru in dejanjih odsevamo luč iz Božje Besede, lahko resnično pomagamo iskrenim posameznikom. (Filipljanom 2:15) Poleg tega se lahko veselimo, ko goreče oznanjujemo in poučujemo, ‚kajti Bog ni nepravičen, da bi pozabil naše delo in ljubezen, ki smo jo pokazali do njegovega imena‘. (Hebrejcem 6:10)

‚Kupi si očesno mazilo, da si boš z njim natrl oči‘

Jezus je v prvem stoletju občini v Laodikeji sporočil: ‚Od mene kupi [. . .] očesno mazilo, da si boš z njim natrl oči, da boš videl. Vse tiste, ki jih imam rad, opominjam in discipliniram.‘ (Razodetje 3:18, 19) Učinkovito zdravilo za duhovno slepoto je »očesno mazilo« – Jezusov pouk in discipliniranje. Če želimo ohraniti zdravo duhovno stališče, moramo sprejeti njegov nasvet in ga upoštevati. Ravnati se moramo tudi po smernicah, ki jih najdemo v Bibliji. Prav tako si moramo pridobiti Kristusovo stališče in posnemati njegov zgled. (Filipljanom 2:5; 1. Petrovo 2:21) Očesno mazilo ni brezplačno. Jezus je rekel: ‚Kupite [ga] od mene.‘ K stroškom spadata naš čas in trud.

Kadar iz teme stopimo v osvetljeno sobo, naše oči morda potrebujejo nekaj časa, da se privadijo na svetlobo. Podobno je za to, da preučujemo Božjo Besedo in vidimo luč resnice, treba nekaj časa. Čas nam vzame tudi meditiranje o naučenem in premišljevanje o tem, kako dragocena je resnica. Cena vsekakor ni previsoka. Zakaj lahko to rečemo? Ker je svetloba čudovita!

[Slika na strani 14]

‚Od mene kupi [. . .] očesno mazilo, da si boš z njim natrl oči, da boš videl.‘