Kaj naše molitve povedo o nas?

»Ti, ki poslušaš molitve, k tebi prihajajo vsakršni ljudje.« (PS. 65:2)

1., 2. Zakaj lahko Jehovovi častilci molijo s prepričanjem, da jih Jehova sliši?

JEHOVA si nikoli ne zatiska ušes pred molitvami svojih zvestih služabnikov. Lahko smo prepričani, da nas sliši. Četudi bi k njemu molilo več milijonov Jehovovih prič hkrati, ne bi bila »njegova linija« nikoli »zasedena«.

² Psalmist David, ki je bil prepričan, da Bog sliši njegove prošnje, je pel: »Ti, ki poslušaš molitve, k tebi prihajajo vsakršni ljudje.« (Ps. 65:2) Jehova je Davidu odgovarjal na molitve, saj je bil ta njegov zvestovdani častilec. Dobro bi bilo, da bi se vprašali: »Ali je iz mojih molitev razvidno, da zaupam Jehovu in da je čisto čaščenje najpomembnejša stvar v mojem življenju? Kaj moje molitve odkrivajo o meni?«

Pri molitvi bodimo ponižni

3., 4. a) Kako bi se morali obračati na Boga? b) Kaj bi morali storiti, če nas vznemirjajo »tesnobne misli«, ker smo resno grešili?

³ Če želimo, da bi Bog uslišal naše molitve, se moramo nanj ponižno obračati. (Ps. 138:6) Jehova bi morali prositi, da bi nas preiskal, prav kakor je to storil David, ko je molil: »Preišči me, o Bog, in spoznaj moje srce! Preizkusi me in spoznaj moje tesnobne misli! Poglej, ali je v meni kaj, kar me napeljuje na pot bolečin, in vodi me po večni poti!« (Ps. 139:23, 24) Vendar ni dovolj, da glede tega samo molimo k Bogu, temveč bi mu morali tudi dovoliti, da nas preišče, in sprejeti nasvete iz njegove Besede. Jehova nas lahko »vodi [. . .] po večni poti« oziroma nam pomaga hoditi po poti, ki vodi v večno življenje.

⁴ Kaj pa, če nas preganjajo »tesnobne misli«, ker smo resno grešili? (Beri Psalm 32:1–5.) Če bi skušali potlačiti očitke svoje vesti, bi nam to lahko jemalo moči. Podobni bi bili drevesu, ki v hudi poletni vročini izgublja svoj življenjski sok. David je zaradi greha izgubil radost in morda celo zbolel. Kakšno olajšanje je začutil, ko je Bogu priznal svoj greh! Samo predstavljaj si, kako vesel je bil, ko je občutil, da mu je »prestopek oproščen«, ker mu je Jehova odpustil. Ko človek izpove svoj greh Bogu, lahko občuti olajšanje, in krščanski starešine mu lahko pomagajo, da duhovno okreva. (Preg. 28:13; Jak. 5:13–16)

Boga ponižno prosimo in se mu zahvaljujmo

5. Kaj bi morali storiti, ko nas tarejo skrbi?

⁵ Če nas tarejo takšne ali drugačne skrbi, bi morali upoštevati Pavlov nasvet: »Ne bodite preveč zaskrbljeni, ampak v vsem izražajte svoje želje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem.« (Fil. 4:6) Jehova bi morali »ponižno pro[siti]« za pomoč in vodstvo še zlasti, ko smo v nevarnosti oziroma ko nas preganjajo.

6., 7. Zakaj bi se morali v svojih molitvah tudi zahvaljevati?

⁶ Toda kaj bi pravzaprav razkrili glede svojih motivov, če bi molili k Bogu samo takrat, ko bi kaj potrebovali? Pavel je rekel, da bi se morali Bogu, poleg tega da mu izražamo svoje želje, tudi »zahvaljeva[ti]«. Gotovo imamo veliko razlogov za to, da Jehovu izrazimo  podobne občutke kakor David, ki je dejal: »Ti, o Jehova, si velik, močan, veličasten, vzvišen in dostojanstven, kajti vse, kar je v nebesih in na zemlji, je tvoje. Tvoje je kraljestvo, o Jehova, ti se dvigaš kot glava nad vsemi. [. . .] Zdaj torej, naš Bog, se ti zahvaljujemo in hvalimo tvoje prekrasno ime.« (1. krn. 29:11–13)

⁷ Jezus se je Bogu zahvaljeval za hrano, pri Gospodovi večerji pa za kruh in vino. (Mat. 15:36; Mar. 14:22, 23) Hvaležnost za hrano bi morali Jehovu kazati tudi mi. Poleg tega bi se mu morali zahvaljevati za »njegova čudovita dela, storjena človeškim sinovom«, za njegove »pravične sodne odločbe« in za njegovo besedo oziroma sporočilo, ki nam je danes na voljo v Bibliji. (Ps. 107:15; 119:62, 105)

Molimo za druge

8., 9. Zakaj naj bi molili za sokristjane?

⁸ Gotovo vsi molimo zase, vendar bi morali moliti tudi za druge – celo za kristjane, ki jih ne poznamo po imenu. Apostol Pavel verjetno ni poznal vseh sovernikov v Kolosah, vendar je kljub temu napisal: »Vedno, kadar molimo za vas, se Bogu, Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa, zahvaljujemo, ker smo slišali o vaši veri v Kristusu Jezusu in o ljubezni, ki jo imate do vseh svetih.« (Kol. 1:3, 4) Pavel je molil tudi za kristjane v Tesaloniki. (2. Tes. 1:11, 12) Takšne molitve veliko povedo o nas in o tem, kako gledamo na brate in sestre.

⁹ S tem da molimo za maziljene kristjane in njihove spremljevalce, »druge ovce«, dokazujemo, da mislimo na Božjo organizacijo. (Jan. 10:16) Pavel je zaprosil sočastilce, naj molijo za to, da bi mu »bila dana zmožnost govorjenja [. . .], da bi razodel sveto skrivnost dobre novice«. (Efež. 6:17–20) Ali tudi mi prosimo Jehova, da bi tako pomagal sokristjanom?

10. Kako lahko na nas vpliva to, da molimo za druge?

¹⁰ Če molimo za druge, lahko začnemo drugače gledati nanje. Če nekomu denimo nismo bili posebej naklonjeni, vendar smo pričeli moliti zanj, bo kaj malo verjetno, da bomo z njim neljubeči. (1. Jan. 4:20, 21) Tovrstne molitve so krepilne in spodbujajo enotnost med brati in sestrami. In ne samo to, s tem kažemo, da do sokristjanov gojimo krščansko ljubezen. (Jan. 13:34, 35) Ta lastnost je del sadu Božjega duha. Ali prosimo Jehova za svetega duha in za to, da bi nam pomagal odsevati v življenju njegov sad – ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobroto, vero, blagost in samoobvladanje? (Luk. 11:13; Gal. 5:22, 23) Če to delamo, potem bo iz naših besed in dejanj razvidno, da živimo po duhu. (Beri Galačanom 5:16, 25.)

11. Zakaj lahko rečemo, da je prav, če druge prosimo, naj molijo za nas?

¹¹ Če izvemo, da so naši otroci v skušnjavi, da bi goljufali pri šolskih testih, bi morali  moliti zanje in jim s Svetim pismom pomagati, da bodo lahko ravnali pošteno in ne bodo storili ničesar takšnega, kar ni prav. Pavel je pisal kristjanom v Korintu: »Molimo k Bogu za vas, da ne bi naredili nič napačnega.« (2. Kor. 13:7) Takšne ponižne molitve ugajajo Jehovu in dobro pričajo o nas. (Beri Pregovori 15:8.) Lahko pa tudi druge prosimo, naj molijo za nas, tako kakor je to storil apostol Pavel. »Molite za nas,« je pisal, »prepričani smo namreč, da imamo čisto vest, saj se želimo v vsem pošteno vesti.« (Heb. 13:18)

Kaj še razkrivajo naše molitve

12. Katere teme bi morale imeti pomembno mesto v naših molitvah?

¹² Ali naše molitve odkrivajo, da smo srečni in goreči Priče za Jehova? Ali se iz njih vidi, da nam je v življenju najpomembnejše izpolnjevanje Božje volje, oznanjevanje sporočila o Kraljestvu, opravičenje Jehovove vrhovne oblasti in posvetitev njegovega imena? Te teme bi morale imeti pomembno mesto v naših molitvah, kakor je to nakazal Jezus v vzorčni molitvi, ki se prične takole: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« (Mat. 6:9, 10)

13., 14. Kaj naše molitve odkrivajo o nas?

¹³ Z molitvami veliko povemo o svojih motivih, željah in tem, kaj nas zanima. Jehova ve, kakšni ljudje smo. V Pregovorih 17:3 piše: »V talilnem loncu se čisti srebro in v peči zlato, Jehova pa je tisti, ki preiskuje srca.« Bog vidi, kaj imamo v srcu. (1. Sam. 16:7) Ve, kako gledamo na shode, oznanjevanje ter na naše brate in sestre. Vidi, kaj si mislimo o Kristusovih »bratih«. (Mat. 25:40) Ve, ali si to, za kar molimo, resnično želimo, ali pa samo ponavljamo ene in iste besede. »Pri molitvi,« je rekel Jezus, »ne ponavljajte vedno znova istih stvari, kakor to [zmotno] počnejo pripadniki drugih narodov, ker mislijo, da bodo uslišani zaradi mnogih besed.« (Mat. 6:7)

¹⁴ Iz naših molitev pa se lahko tudi vidi, koliko se zanašamo na Boga. David je takole molil k Jehovu: »Ti si [. . .] moje zatočišče, utrjen stolp pred sovražnikom. V tvojem šotoru bom gost na večne čase. Zatekel se bom v zavetje tvojih peruti.« (Ps. 61:3, 4) Ko Bog simbolično rečeno razprostre svoj šotor nad nami, uživamo varnost in njegovo zaščito. (Raz. 7:15) Kako tolažilno se je bližati k Jehovu v molitvi s prepričanjem, da je med vsako preizkušnjo vere, ki nas doleti, »na [naši] strani«! (Beri Psalm 118:5–9.)

15., 16. Kaj nam molitev lahko pomaga odkriti glede službenih prednosti?

¹⁵ Če iskreno molimo k Jehovu glede svojih motivov, bomo lažje videli, kakšni so v resnici. Ali si na primer želimo službenih prednosti med Božjim ljudstvom res iz ponižne želje, da bi bili koristni in da bi po svojih najboljših močeh prispevali k delu v prid Kraljestva? Ali pa je morda stvar v tem, da si želimo »prvo mesto« ali celo to, da bi drugim »gospod[ovali]«? Med Jehovovim ljudstvom se kaj takšnega ne bi smelo dogajati. (Beri 3. Janezovo 9, 10; Luka 22:24–27.) Če imamo napačne želje, jih lahko takrat, ko iskreno molimo k Bogu, prepoznamo in ukrepamo, še preden bi se v nas ukoreninile.

¹⁶ Krščanske žene imajo morda močno željo, da bi njihovi možje služili kot strežni  služabniki in mogoče čez čas kot nadzorniki oziroma starešine. Te sestre bodo morda zaupale svoje občutke Jehovu, obenem pa se bodo tudi trudile zgledno vesti. To je pomembno, saj govorjenje in vedenje posameznikove družine vpliva na to, kako bodo nanj gledali v občini.

Ko zastopamo druge v javni molitvi

17. Zakaj je dobro, da smo takrat, ko osebno molimo k Jehovu, na samem?

¹⁷ Jezus se je pogosto umaknil od množic, da bi lahko na samem molil k svojemu Očetu. (Mat. 14:13; Luk. 5:16; 6:12) Tudi mi včasih potrebujemo samoto. Ko se lahko v miru posvetimo molitvi, bomo verjetno sprejeli odločitve, ki bodo ugajale Jehovu in bodo v našo največjo duhovno korist. Vendar je Jezus molil tudi v javnosti in dobro je, da si pogledamo, kakšna naj bi bila javna molitev.

18. Kaj naj bi bratje med drugim imeli v mislih, ko zastopajo občino v molitvi?

¹⁸ Na shodih zastopajo občino v molitvi zvestovdani moški. (1. Tim. 2:8) Moliti bi morali tako, da bi lahko soverniki na koncu rekli »amen«, kar pomeni »tako naj bo«. Da bi to lahko storili, se morajo strinjati s tem, kar je bilo izrečeno. Jezus ni v svoji vzorčni molitvi izrekel nič šokantnega oziroma netaktnega. (Luk. 11:2–4) Poleg tega ni podrobno navajal vseh potreb in težav svojih poslušalcev. Osebne zadeve so primerne za zasebne, ne pa javne molitve. Paziti pa bi tudi morali, da v molitvi pred skupino ljudi ne bi omenjali česa zaupnega.

19. Kako naj bi se vedli med javno molitvijo?

¹⁹ Ko nas brat zastopa v javni molitvi, bi morali pokazati spoštljiv strah pred Bogom. (1. Pet. 2:17) Morda je kakšno ravnanje na določenem kraju in ob določenem času povsem primerno, za krščanski shod pa se ne spodobi. (Prid. 3:1) Zamislimo si denimo, da bi se skupina kristjanov med javno molitvijo prijela za roke. To bi lahko koga od sokristjanov oziroma kakega obiskovalca, ki ni istega verskega prepričanja kakor mi, zmotilo oziroma odbilo. Nič ni narobe, če se zakonski par med javno molitvijo neopazno prime za roke, toda če bi drug drugega objela, bi se lahko tisti, ki bi to opazili, nad tem spotaknili. Lahko bi namreč sklenili oziroma dobili vtis, da se par osredinja na svojo romantično zvezo namesto na odnos z Jehovom. Zato iz globokega spoštovanja do Boga »vse delaj[mo] [njemu] v slavo« in se ogibajmo vedenja, ki bi lahko koga zmotilo, šokiralo ali spotaknilo. (1. Kor. 10:31, 32; 2. Kor. 6:3)

 Ko ne vemo, za kaj naj bi molili

20. Kako bi pojasnili besede iz Rimljanom 8:26, 27?

²⁰ Včasih se nam med molitvijo lahko zgodi, da ne vemo, kaj bi rekli. »Ne vemo namreč, za kaj naj molimo, kadar nam je treba moliti,« je napisal Pavel, »ampak [sveti] duh sam posreduje za nas pri naših neizrečenih vzdihih. Ta pa, ki preiskuje srca, ve, na kaj meri duh.« (Rim. 8:26, 27) Jehova je dal v Sveto pismo zapisati veliko molitev. Na te navdihnjene prošnje lahko včasih gleda, kakor da bi bile naše, in nam nanje tudi odgovori. Bog namreč pozna tako nas kot tudi pomen tega, kar so pod vodstvom njegovega duha zapisali biblijski pisci. Kadar njegov duh tako »posreduje« za nas, nas Jehova usliši. Ko pa enkrat bolje poznamo Božjo Besedo, nam morda lažje pride na um, za kaj naj bi molili.

21. Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

²¹ Kakor smo videli, naše molitve zares veliko povedo o nas. Odkrivajo na primer, kako blizu smo si z Jehovom in kako dobro poznamo njegovo Besedo. (Jak. 4:8) V naslednjem članku bomo pregledali nekaj v Bibliji zapisanih molitev, s katerimi so pisci izpovedovali svojo vdanost Bogu. Spoznali bomo, kako lahko ti odlomki iz Svetega pisma vplivajo na naše molitve.

Kako bi odgovoril?

• Katero lastnost bi morali pokazati v svojih molitvah?

• Zakaj bi morali moliti za sovernike?

• Kaj lahko naše molitve odkrivajo o nas in naših motivih?

• Kako bi se morali vesti med javno molitvijo?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 4]

Ali redno hvališ Jehova in se mu zahvaljuješ?

[Slika na strani 6]

Med javno molitvijo bi se morali vedno vesti tako, da bi bilo to v čast Jehovu.