Premišljujmo o tem, kaj vse je Jehova že storil za nas

KMALU po Jezusovem vstajenju sta dva njegova učenca potovala iz Jeruzalema v Emavs. »Ko pa sta se tako pogovarjala in razpravljala,« izvemo iz Lukove evangelijske pripovedi, »je k njima pristopil sam Jezus in krenil z njima. Toda njunim očem ni bilo dano, da bi ga prepoznale.« Nato ju je Jezus vprašal: »‚O čem se to pogovarjata med potjo?‘ Žalostnih obrazov sta se ustavila.« Zakaj sta bila žalostna? Bila sta prepričana, da bo Jezus v tistem času odrešil Izraelce nejudovske nadvlade, vendar se to ni zgodilo. Namesto tega so ga ubili. Zato sta bila žalostna. (Luk. 24:15–21; Apd. 1:6)

Jezus se je z učencema pričel pogovarjati. »Začel [je] pri Mojzesu in vseh Prerokih ter jima razlagal stvari, ki so se nanašale nanj v vseh Svetih spisih.« Resnično, med Jezusovim služenjem na zemlji se je zgodilo veliko pomembnih dogodkov, ki so očividcem okrepili vero! Ko sta učenca poslušala Jezusovo pojasnilo, se je njuno razpoloženje popravilo, postala sta vesela. Kasneje istega večera sta dejala: »Ali nama ni srce gorelo, ko nama je med potjo govoril in v celoti razodeval Svete spise?« (Luk. 24:27, 32) Kaj se lahko naučimo iz odziva teh dveh Jezusovih učencev?

Kako se počutimo, ko se naša pričakovanja ne uresničijo?

Učenca na poti v Emavs sta bila žalostna, ker se ni zgodilo, kar sta pričakovala. Okusila sta to, kar je opisano v Pregovorih 13:12: »Od predolgega pričakovanja srce zboli.« Podobno so nekateri med nami, ki zvesto služijo Jehovu že več desetletij, menili, da bo v našem času »velika stiska« že stvar preteklosti. (Mat. 24:21; Raz. 7:14) Razumljivo je, da lahko takšno neizpolnjeno pričakovanje človeka za trenutek razžalosti.

Toda ne pozabimo, da sta Jezusova učenca postala znova vesela šele zatem, ko ju je Jezus spomnil na prerokbe, ki so se že izpolnile – nekatere celo v času njunega življenja. Tudi nam lahko to pomaga  ohraniti notranji mir in premagati razočaranje. Izkušeni krščanski starešina Michael je to takole izrazil: »Ne osredinjajmo se na to, česar Jehova še ni storil, temveč premišljujmo o tem, kar je že storil.« Zares dober nasvet!

Kaj je Jehova že storil

Razmislimo o nekaterih izrednih rečeh, ki jih je Jehova že dosegel. Jezus je dejal: »Kdor veruje vame, bo tudi sam opravljal dela, ki jih opravljam jaz, in še večja dela od teh.« (Jan. 14:12) Božji služabniki niso še nikoli opravili toliko dela, kolikor ga danes. Več kot sedem milijonov ljudi se veseli tega, da bodo preživeli veliko stisko. Samo pomisli, še nikoli doslej ni bilo tako veliko zvestih Jehovovih služabnikov dejavnih v toliko deželah po vsem svetu! Jehova je povzročil, da so se izpolnile Jezusove preroške besede o »še večjih delih«.

Kaj je Jehova še storil za nas? Ljudem poštenega srca je omogočil, da so simbolično rečeno prišli iz hudobnega sveta v duhovni raj, ki ga je ustvaril. (2. Kor. 12:1–4) Vzemi si čas za premišljevanje o nekaterih blagoslovih tega raja, ki so nam na voljo. Z očmi na primer preleti domače knjižne police ali tiste v kraljestveni dvorani. Prelistaj Watchtowerjevo kazalo publikacij ali pa malo pobrskaj po Watchtower Library. Prisluhni kakemu posnetku biblijske drame. Skušaj si priklicati v spomin zvoke in podobe z nedavnega zborovanja. Pomisli tudi na zdravo družbo naših krščanskih bratov in sester. Kako radodaren je Jehova, ker nas je obdaril s tolikšno obilico duhovne hrane in z ljubečo bratovščino – to je zares pravi duhovni raj!

Psalmist David je dejal: »Veliko čudovitih del si storil za nas, o Jehova, moj Bog, in veliko je tvojih namer glede nas.« (Ps. 40:5) Če premišljujemo o čudovitih rečeh, ki jih je naš nebeški Oče Jehova že storil za nas, in o njegovih ljubečih namerah z nami, nas bo to navdalo z novimi močmi, zaradi česar mu bomo lahko zvesto in vztrajno služili iz vsega srca. (Mat. 24:13)

[Slika na strani 31]

Jezus je pomagal svojima učencema, da sta pričela premišljevati o tem, kaj je Jehova že storil zanju.

[Slika na strani 32]

Skušaj si priklicati v spomin zvoke in podobe z nedavnega zborovanja.