»Pogumen bodi in zelo močan, [. . .] saj bo tvoj Bog Jehova s teboj.« (JOZ. 1:7–9)

1., 2. a) Kaj včasih potrebujemo, da bi v vsakodnevnem življenju ravnali značajno? b) O čem bomo razpravljali?

POGUM je nasprotje strahu, plahosti in strahopetnosti. Mogoče si pogumnega človeka predstavljamo kot močnega, hrabrega, celo drznega. Toda včasih človek potrebuje notranji pogum, da lahko v vsakodnevnem življenju ravna značajno.

² Nekateri ljudje, o katerih pripoveduje Biblija, so bili neustrašni v zelo težavnih razmerah. Drugi so pokazali pogum v okoliščinah, ki so skupne vsem Jehovovim služabnikom. Kaj se lahko naučimo iz zgledov poguma, ki so zapisani v Bibliji? Kako smo lahko pogumni?

POGUMNE PRIČE V BREZBOŽNEM SVETU

3. Kaj je glede brezbožnih napovedal Enoh?

³ Pred potopom v Noetovih dneh je človek vsekakor potreboval pogum, da je bil priča za Jehova med hudobnimi ljudmi, ki so takrat živeli na zemlji. Vseeno je Enoh, »sedmi po vrsti od Adama«, neustrašno oznanil tole preroško sporočilo: »Glej! Jehova je prišel z množicami svojih svetih angelov, da bi izvršil sodbo nad vsemi in da bi vsem brezbožnim dokazal krivdo za vsa njihova brezbožna dejanja, ki so jih brezbožno storili, in za vse nezaslišane reči, ki so jih brezbožni grešniki govorili zoper njega.« (Juda 14, 15) Enoh je prerokbo povedal v pretekliku, saj naj bi se zagotovo izpolnila. In v vesoljnem potopu so brezbožni ljudje res izgubili življenje!

4. Katerim razmeram navkljub je Noe hodil z Bogom?

⁴ Do potopa je prišlo leta 2370 pr. n. št., dobrih 650 let po tem, ko je Enoh razglašal preroško sporočilo.  Medtem se je rodil Noe, si ustvaril družino in skupaj s svojimi sinovi zgradil barko. Hudobni angeli so si nadeli snovna telesa, imeli spolne odnose z lepimi ženskami, in te so jim rodile otroke, imenovane nefili. Človekova hudobnost se je razbohotila in zemlja je bila polna nasilja. (1. Mojz. 6:1–5, 9, 11) Kljub takšnim razmeram je Noe hodil s pravim Bogom in hrabro pričeval kot »oznanjevalec pravičnosti«. (Beri 2. Petrovo 2:4, 5.) Podoben pogum potrebujemo tudi mi v teh zadnjih dneh.

BILI SO ZGLED VERE IN POGUMA

5. Kako je Mojzes pokazal vero in pogum?

⁵ Mojzes je bil zgleden v veri in pogumu. (Heb. 11:24–27) Bog je po njem med letoma 1513 in 1473 pr. n. št. Izraelce izpeljal iz Egipta in jih vodil skozi pustinjo. Mojzes se za to nalogo ni čutil dovolj usposobljenega, vendar jo je vseeno sprejel. (2. Mojz. 6:12) Skupaj z bratom Aronom sta večkrat stopila pred tiranskega faraona v Egiptu ter mu vsakič pogumno objavila po eno od desetih nadlog, s katerimi je Jehova ponižal egiptovske bogove in rešil svoje ljudstvo. (2. Mojz., pogl. 7–12) Mojzes je imel takšno vero in pogum zato, ker je imel zanesljivo Božjo podporo, kakor jo imamo tudi mi. (5. Mojz. 33:27)

6. Kaj nam bo pomagalo, da bomo pogumno pričevali, če bi nas zasliševale svetne oblasti?

⁶ Takšen pogum, kakršnega je imel Mojzes, potrebujemo tudi mi, saj je Jezus rekel: »Zaradi mene vas bodo vlačili pred deželne upravitelje in kralje, njim in narodom v pričevanje. Kadar pa vas bodo izročili, ne skrbite, kako oziroma kaj boste govorili, saj vam bo tisto uro dano, kaj naj govorite. Ne boste namreč govorili vi, temveč bo po vas govoril duh vašega Očeta.« (Mat. 10:18–20) Če bi nas svetne oblasti zasliševale, nam bo Jehovov duh pomagal, da bomo lahko spoštljivo pričevali z vero in pogumom. (Beri Luka 12:11, 12.)

7. Zakaj je bil Jozue pogumen in uspešen?

⁷ Jozuetu, Mojzesovemu nasledniku, je vero in pogum krepilo redno preučevanje Božje postave. Leta 1473 pr. n. št. je bil Izrael pripravljen, da vstopi v Obljubljeno deželo. Bog je Jozuetu zapovedal: »Pogumen bodi in zelo močan.« Rekel mu je, da bo, če bo upošteval Postavo, ravnal modro in bo uspešen. Naročil mu je še: »Ne boj se in ne plaši se, saj bo tvoj Bog Jehova s teboj, kamor koli boš šel.« (Joz. 1:7–9) Te besede so Jozueta gotovo zelo okrepile! In Bog je bil res z njim, saj je bil dobršni del Obljubljene dežele zavzet do leta 1467 pr. n. št. – v samo šestih letih.

JUNAŠKE ŽENSKE, KI SO SE POSTAVILE NA PRAVO STRAN

8. Zakaj je bila Rahaba zgled vere in poguma?

⁸ Skozi stoletja so se mnoge pogumne ženske postavile na stran Jehova  kot njegove neustrašne častilke. Prostitutka Rahaba iz Jerihe je na primer dokazala svojo vero v Boga s tem, da je skrila Jozuetova oglednika in da je može, ki jih je poslal kralj tega mesta, napotila v napačno smer. Ko so Izraelci zavzeli Jeriho, je skupaj s svojimi domačimi ostala pri življenju. Opustila je svoj nemoralni poklic ter postala zvesta častilka Jehova in prednica Mesija. (Joz. 2:1–6; 6:22, 23; Mat. 1:1, 5) Za svojo vero in pogum je bila res izredno blagoslovljena!

9. Kako so pokazali pogum Debora, Barak in Jaela?

⁹ Po Jozuetovi smrti, okoli leta 1450 pr. n. št., so v Izraelu uveljavljali pravico sodniki. Izraelce je že 20 let zatiral kanaanski kralj Jabin, ko je Bog po prerokinji Debori spodbudil sodnika Baraka k ukrepanju. Barak je na gori Tabor zbral 10.000 mož in je bil pripravljen na boj z Jabinovim vojskovodjem Siserom, ki je s svojo vojsko in 900 bojnimi vozovi vkorakal v dolino Kišona. Ko so Izraelci prišli v dolino, je Bog povzročil hud naliv, ki je bojišče spremenil v močvirje, in kanaanski bojni vozovi se niso mogli premikati. Barakovi možje so začeli zmagovati, tako da je »vsa Síserova vojska padla pod ostrino meča«. Sisera si je poiskal zavetje v Jaelinem šotoru. Toda Jaela ga je, medtem ko je spal, ubila. Kakor je napovedala Debora Baraku, je »čast« te zmage pripadla ženski, Jaeli. Ker so Debora, Barak in Jaela tako pogumno ravnali, je Izraelova dežela »počivala štirideset let«. (Sodn. 4:1–9, 14–22; 5:20, 21, 31) Podobno vero in pogum so pokazali še mnogi bogovdani moški in ženske.

S SVOJIMI BESEDAMI LAHKO DRUGE OPOGUMIMO

10. Zakaj lahko rečemo, da s svojimi besedami lahko druge opogumimo?

¹⁰ S tem, kar rečemo, lahko sovernikom vlijemo pogum. V 11. stoletju pr. n. št. je kralj David svojemu sinu Salomonu rekel: »Bodi pogumen, močan in pojdi na delo! Ne boj se in se ne plaši, kajti Bog Jehova, moj Bog, je s teboj. Ne bo te zapustil, ne bo te pustil samega, dokler ne bo končano vse delo za službo v Jehovovi hiši.« (1. krn. 28:20) Salomon je ravnal pogumno in Jehovu v Jeruzalemu zgradil sijajen tempelj.

11. Kako so pogumne besede izraelske deklice vplivale na življenje nekega moškega?

¹¹ V desetem stoletju pr. n. št. so pogumne besede izraelske deklice za nekega gobavca pomenile blagoslov. Ta deklica je prišla v roke razbojniški tolpi,  in postala je služkinja pri poveljniku sirske vojske Naamanu, ki je bil gobav. Ker je vedela, kakšne čudeže je Jehova naredil po Elizeju, je Naamanovi ženi povedala, da bi njenega moža, če bi šel v Izrael, Božji prerok ozdravil. Naaman je res šel v Izrael, bil je čudežno ozdravljen in postal Jehovov častilec. (2. kra. 5:1–3, 10–17) Če si še mlad in ljubiš Boga, kakor ga je ta deklica, ti lahko da pogum, da oznanjuješ učiteljem, sošolcem in drugim.

12. Kako so besede kralja Ezekija vplivale na njegove podložnike?

¹² Dobro izbrane besede lahko vlijejo pogum v času stiske. Ko je v osmem stoletju pr. n. št. asirska vojska korakala proti Jeruzalemu, je kralj Ezekija svojim podložnikom rekel: »Bodite pogumni in močni! Ne bojte se in ne plašite se asirskega kralja in vse tiste množice, ki je z njim! Kajti z nami jih je več kakor z njim. Z njim je človeška roka, z nami pa je naš Bog Jehova, da nam pomaga in bije naše boje.« Kako se je ljudstvo odzvalo? »Ljudstvo je zaupalo besedam Judovega kralja Ezekíja.« (2. krn. 32:7, 8) Podobne besede lahko tudi nam in drugim kristjanom okrepijo pogum, kadar smo preganjani.

13. Kako nam je za zgled poguma Obadija, oskrbnik kralja Ahaba?

¹³ Včasih pa pogum pokažemo s tem, da o čem molčimo. V desetem stoletju pr. n. št. je Obadija, oskrbnik kralja Ahaba, pogumno skril sto Jehovovih prerokov »po petdeset v votlino«, da jih ne bi po ukazu hudobne kraljice Jezabele pobili. (1. kra. 18:4) Podobno kakor bogaboječi Obadija so že mnogi Jehovovi novodobni zvestovdani služabniki pogumno zaščitili sovernike s tem, da o njih niso izdali informacij preganjalcem.

ESTERA – POGUMNA KRALJICA

14., 15. Kako je vero in pogum pokazala kraljica Estera in kakšen je bil rezultat?

¹⁴ Kraljica Estera je pokazala veliko vero in pogum, ko je v petem stoletju pr. n. št. hudobni Haman skoval zaroto, s katero je nameraval po vsem perzijskem imperiju izvesti genocid nad Judi. Nič čudnega, da so ti žalovali, se postili in verjetno iz vsega srca molili! (Est. 4:1–3) Kraljica Estera se je znašla v hudi stiski. Njen bratranec Mardohej ji je poslal prepis zakona, s katerim je bil poboj odobren, in ji ukazal, naj gre pred kralja, da bi izprosila milost za svoje sonarodnjake. Toda vsak, ki je h kralju prišel nepoklican, je bil usmrčen. (Est. 4:4–11)

¹⁵ Mardohej pa je Esteri vseeno rekel: »Če boš [. . .] sedaj molčala, bosta pomoč in odrešitev za Jude prišla od kod drugod [. . .]. In kdo ve, če nisi prišla do kraljevskega dostojanstva prav zaradi tega trenutka?« Estera je Mardoheja prosila, naj zbere Jude v Šušanu in naj se zanjo postijo. »Tudi jaz se bom skupaj s svojimi služabnicami postila,« je rekla, »potem pa bom odšla h kralju, čeprav je to proti zakonu. In če bom morala umreti, bom umrla.« (Est. 4:12–17) Estera je ravnala pogumno, in iz knjige z njenim imenom izvemo, da je Bog rešil svoje ljudstvo. V naših dneh maziljeni kristjani in druge ovce odsevajo podoben pogum v preizkušnjah, in Ta, ki posluša molitve, je vedno na njihovi strani. (Beri Psalm 65:2; 118:6.)

BODIMO POGUMNI

16. V čem je Jezus zgled našim mladim?

¹⁶ V prvem stoletju n. št. so 12-letnega Jezusa ob neki priložnosti našli v templju, »kjer je sedel med učitelji ter jih poslušal in spraševal. Vsi tisti, ki so  ga poslušali, pa so se čudili njegovemu razumu in odgovorom.« (Luk. 2:41–50) Čeprav je bil Jezus še mlad, je imel tolikšno vero in pogum, da je spraševal starejše učitelje v templju. Če imajo mladi v krščanski občini v mislih Jezusov zgled, jim to lahko pomaga, da izkoristijo vse priložnosti, ki se jim ponudijo, da se zagovarjajo pred vsakim, ki bi od njih hotel izvedeti razlog njihovega upanja. (1. Pet. 3:15)

17. Zakaj je Jezus svoje učence spodbudil, naj bodo pogumni, in zakaj moramo biti pogumni tudi mi?

¹⁷ Jezus je druge spodbujal, naj bodo pogumni. (Mat. 9:2, 22) Svojim učencem je povedal: »Glejte! Prihaja ura, pravzaprav je že prišla, ko se boste razkropili vsak na svoj dom in me pustili samega. Pa vendar nisem sam, saj je Oče z menoj. Vse to sem vam povedal zato, da bi po meni imeli mir. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni! Jaz sem svet premagal.« (Jan. 16:32, 33) Kakor je svet sovražil Jezusove zgodnje sledilce, sovraži tudi nas, toda ne postanimo podobni svetu. Če bomo razmišljali o pogumu, ki ga je pokazal Božji sin, bo to tudi nam vlivalo pogum, da bomo ostali neomadeževani od tega sveta. Jezus je svet premagal in tudi mi ga lahko. (Jan. 17:16; Jak. 1:27)

»LE POGUMNO!«

18., 19. Kako je apostol Pavel dokazal vero in pogum?

¹⁸ Apostol Pavel je prestal mnogo preizkušenj. Ob neki priložnosti bi ga Judje v Jeruzalemu raztrgali, če ga ne bi rešili rimski vojaki. Še isto noč je k njemu »pristopil Gospod in rekel: ‚Le pogumno! Kakor si namreč temeljito pričeval zame v Jeruzalemu, tako moraš pričevati tudi v Rimu‘.« (Apd. 23:11) In Pavel je storil prav to.

¹⁹ Pavel je neustrašno pograjal »nadapostole«, ki so hoteli pokvariti občino v Korintu. (2. Kor. 11:5; 12:11) V nasprotju z njimi je on lahko pokazal na dokaze svojega apostolstva – bil je v ječi, prestal je pretepanje, nevarna potovanja, druge nevarnosti, lakoto, žejo, prebedel mnogo noči, poleg tega pa je imel veliko skrb za sovernike. (Beri 2. Korinčanom 11:23–28.) To je res pravo poročilo o veri in pogumu in vse to je dokaz moči, ki jo daje Bog!

20., 21. a) Povej zgled, ki pokaže, da potrebujemo pogum, da bi se lahko spoprijemali s težavnimi okoliščinami v življenju. b) V katerih okoliščinah morda potrebujemo pogum in o čem smo lahko prepričani?

²⁰ Hudega preganjanja ne bodo doživeli prav vsi kristjani. Vsi pa moramo zbrati pogum, da bi se lahko spoprijemali z življenjskimi izzivi. Naj ponazorimo: Neki fant iz Brazilije je bil član tolpe. Ko je začel preučevati Biblijo, je videl, da se bo moral spremeniti, toda običajno so vsakega, ki je tolpo zapustil, ubili. Molil je, zatem pa stopil do vodja in mu s svetopisemskimi stavki pokazal, zakaj ne more ostati v tolpi. Fantu so dovolili oditi brez posledic in postal je kraljestveni oznanjevalec.

²¹ Pogum potrebujemo pri oznanjevanju dobre novice. Mladi kristjani ga potrebujejo, da bi ostali značajni v šoli. Pogum morda potrebujemo, ko v službi prosimo za dopust, da bi bili lahko navzoči na celotnem zborovanju. Našteli bi lahko še marsikaj. Ne glede na to, s kakšnimi izzivi se spoprijemamo, bo Jehova slišal vsako našo »molitev, izrečeno v veri«. (Jak. 5:15) Prav gotovo nam lahko da svojega svetega duha, da bomo pogumni in zelo močni!

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 11]

Enoh je pogumno oznanjeval v brezbožnem svetu.

[Slika na strani 12]

Jaela je bila pogumna in močna.