Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Videli« so izpolnitev obljub

»Videli« so izpolnitev obljub

»Niso doživeli izpolnitve obljub, vendar pa so jih videli od daleč.« (HEB. 11:13)

1. Kako nam koristi sposobnost, da si predstavljamo to, česar ne vidimo? (Glej sliko pri naslovu.)

SPOSOBNOST, da si predstavljamo to, česar še nismo videli, je Božje darilo. Omogoča nam, da modro načrtujemo in da se že sedaj veselimo vsega lepega, kar nas čaka v prihodnosti. Jehova lahko vidi v prihodnost, zato je v Sveto pismo dal zapisati nekatere dogodke, ki nas čakajo. In te dogodke si lahko v mislih naslikamo. Pravzaprav nam sposobnost, da si predstavljamo to, česar ne vidimo, pomaga verovati. (2. Kor. 4:18)

2., 3. a) Zakaj je pomembno, da naša predstava temelji na resničnosti? b) Na kateri vprašanji bomo dobili odgovor v tem članku?

2 Naša predstava o nečem, česar še nikoli nismo videli, morda ne temelji vedno na resničnosti. Če si denimo deklica predstavlja, da jezdi metulja, je to zgolj fantazija. Ko pa je Ana razmišljala o dnevu, ko bo svojega sina Samuela odpeljala v tempelj, da bi tam služil, je njena predstava temeljila na resničnosti. Temeljila je na tem, kar se je trdno namenila storiti, in to ji je pomagalo, da se je osredinila na svoj cilj. (1. Sam. 1:22) Če si predstavljamo izpolnitev Božjih obljub, razmišljamo o nečem, kar se bo zagotovo zgodilo. (2. Pet. 1:19–21)

3 Mnogi ljudje v biblijskih časih so si prav gotovo v mislih ustvarjali slike tega, kar je Bog obljubil. Kako so jim pomagale takšne predstave o prihodnjih blagoslovih? In kako lahko premišljevanje o čudovitih blagoslovih, ki jih bo Bog izlil na poslušno človeštvo, pomaga nam?

KREPILO JIH JE, DA SO »VIDELI« PRIHODNOST

4. Zakaj si je Abel lahko predstavljal lepšo prihodnost?

4 Ali je prvi zvesti človek Abel v mislih videl kaj od tega, kar je Jehova obljubil? Ne vemo, ali je vnaprej vedel, kako se bo dokončno izpolnila obljuba, ki jo je Bog izrekel v pogovoru s kačo: »Povzročil bom sovraštvo med teboj in ženo ter med tvojim semenom in njenim semenom. To ti bo zdrobilo glavo, ti pa ga boš ranila v peto.« (1. Mojz. 3:14, 15) Verjetno pa je Abel o tej obljubi veliko premišljeval in prišel do sklepa, da bo nekdo ranjen v peto, zato da bi človeštvo lahko doseglo popolnost, ki sta jo imela Adam in Eva, preden sta grešila. Naj si je Abel prihodnost predstavljal tako ali drugače, je verjel, da se vse, kar Bog obljubi, izpolni, in to je bil tudi razlog, da je Jehova njegovo žrtev sprejel. (Beri 1. Mojzesova 4:3–5; Hebrejcem 11:4.)

5. Zakaj je bilo za Enoha to, da si je predstavljal prihodnost, spodbudno?

5 Zvesti Enoh je veroval, kljub temu da je bil obkrožen z brezbožnimi ljudmi, ki so zoper Boga govorili nezaslišane reči. Po navdihnjenju je prerokoval, da bo Jehova prišel »z množicami svojih svetih angelov, da bi izvršil sodbo nad vsemi in da bi vsem brezbožnim dokazal krivdo za vsa njihova brezbožna dejanja, ki so jih brezbožno storili, in za vse nezaslišane reči, ki so jih brezbožni grešniki govorili zoper njega«. (Juda 14, 15) Enoh si je kot človek vere v mislih lahko naslikal svet, v katerem ne bo več brezbožnosti. (Beri Hebrejcem 11:5, 6.)

6. O čem je lahko Noe premišljeval tudi po potopu?

6 Noe je zaradi svoje vere preživel potop. (Heb. 11:7) Po tem dogodku ga je vera spodbudila, da je daroval živalske žrtve. (1. Mojz. 8:20) Podobno kakor Abel je brez dvoma veroval, da bo človeštvo nazadnje rešeno iz okovov greha in smrti. Noe je tudi v temačnem času po potopu, ko je Nimrod nasprotoval Jehovu, ohranil vero in upanje. (1. Mojz. 10:8–12) Najverjetneje ga je hrabrilo premišljevanje o prihodnosti, ko bo človeštvo osvobojeno zatiralskih vladarjev, podedovanega greha in smrti. Tudi mi lahko »vidimo« ta prelepi čas, ki je že zelo blizu! (Rim. 6:23)

»VIDELI« SO ČAS, KO BO BOG IZPOLNIL SVOJE OBLJUBE

7. Kaj v prihodnosti so lahko »videli« Abraham, Izak in Jakob?

7 Abraham, Izak in Jakob so si lahko v mislih naslikali veličastno prihodnost zato, ker je Bog obljubil, da bodo po njihovem semenu blagoslovljeni vsi narodi na zemlji. (1. Mojz. 22:18; 26:4; 28:14) Potomcev teh očakov naj bi bilo zelo veliko in naj bi prebivali v Obljubljeni deželi, ki naj bi jim jo dal Bog. (1. Mojz. 15:5–7) Ti bogaboječi možje so zaradi vere lahko »videli« svoje potomce živeti v tej deželi. Pravzaprav Jehova, že vse odkar je človeštvo izgubilo popolnost, svojim zvestovdanim služabnikom zagotavlja, da blagoslovi, ki jih je zapravil Adam, niso izgubljeni za vedno.

8. Kaj je Abrahamu pomagalo, da je pokazal izjemno vero?

8 Abrahamu je verjetno ravno sposobnost, da si je predstavljal izpolnitev Božjih obljub, omogočila, da je z dejanji pokazal izjemno vero. Sveto pismo pokaže, da Abraham in drugi zvestovdani služabniki v svojem življenju »niso doživeli izpolnitve obljub«, so jih pa »videli od daleč in jih pozdravljali«. (Beri Hebrejcem 11:8–13.) Abraham je vedel, da je Jehova že prej vselej izpolnil svoje obljube, zato je bil prepričan, da bo uresničil tudi tiste, ki so veljale za prihodnost.

9. Kako je Abrahamu pomagala vera v Božje obljube?

9 Abrahamu je vera v Božje obljube pomagala, da si je še bolj močno želel izpolnjevati Božjo voljo. Zaradi vere je na primer odšel iz Ura in se ni hotel za stalno naseliti v nobenem od kanaanskih mest. V teh mestih so podobno kakor v Uru vladali ljudje, ki niso služili pravemu Bogu, zato niso imela prihodnosti. (Joz. 24:2) Abraham je preostanek svojega dolgega življenja »pričakoval [. . .] mesto, ki ima prave temelje, katerega graditelj in stvaritelj je Bog«. (Heb. 11:10) Sebe je že »videl« živeti na stalnem kraju pod Jehovovo vlado. Abel, Enoh, Noe, Abraham in drugi so verjeli v vstajenje mrtvih in željno pričakovali življenje na zemlji pod Božjim kraljestvom oziroma »mestom, ki ima prave temelje«. Premišljevanje o takšnih blagoslovih jim je krepilo vero v Jehova. (Beri Hebrejcem 11:15, 16.)

10. Kako je Sari koristil pozitivni pogled na prihodnost?

10 Poglejmo si še zgled Abrahamove žene Sare. Ko je bila stara 90 let in še brez otrok, ji je pozitivni pogled na prihodnost pomagal, da je z deli pokazala vero. V mislih je videla svoje potomce uživati blagoslove, ki jih je obljubil Jehova. (Heb. 11:11, 12) Zakaj je bila lahko o tem prepričana? Ker je Jehova rekel njenemu možu: »Blagoslovil jo bom in ti od nje dal sina. Blagoslovil jo bom in iz nje bodo nastali narodi, kralji ljudstev bodo izšli iz nje.« (1. Mojz. 17:16) Sara je po rojstvu Izaka imela vse razloge, da si je živo predstavljala izpolnitev tudi vsega drugega, kar je Bog obljubil Abrahamu. Tudi mi smo obdarjeni s to izjemno sposobnostjo, da si lahko predstavljamo to, kar je Bog obljubil in kar se bo zagotovo izpolnilo!

OČI JE IMEL UPRTE V NAGRADO

11., 12. Kaj je Mojzesu pomagalo razvijati ljubezen do Jehova?

11 Mojzes je še eden izmed tistih, ki so verovali v Jehovove obljube. Jehova je imel zelo rad. Ko je še kot mladenič živel v Egiptu na kraljevem dvoru, bi zlahka začel hlepeti po oblasti in bogastvu. Očitno pa sta ga njegova prava starša poučila o Jehovu in o tem, da namerava rešiti Hebrejce iz suženjstva in jih pripeljati v Obljubljeno deželo. (1. Mojz. 13:14, 15; 2. Mojz. 2:5–10) Kaj misliš, kaj je raslo v Mojzesovem srcu, če je pogosto razmišljal o blagoslovih, ki so čakali Božje ljudstvo: želja po ugledu ali ljubezen do Jehova?

12 V Svetem pismu piše: »Zaradi vere se Mojzes, potem ko je odrasel, ni hotel imenovati sin faraonove hčere. Raje je izbral trpljenje skupaj z Božjim ljudstvom kakor pa začasen užitek od greha, ker je imel zasramovanje, ki ga je prenašal kot Maziljenec, za večje bogastvo kakor egiptovske zaklade. Oči je imel namreč uprte v nagrado, ki ga je čakala.« (Heb. 11:24–26)

13. Kako je Mojzesu koristilo poglobljeno premišljevanje o Božjih obljubah?

13 Ko je Mojzes poglobljeno premišljeval o tem, kar je Jehova obljubil Izraelcem, sta njegova vera v Jehova in ljubezen do njega rasli. Kakor drugi bogaboječi ljudje si je verjetno predstavljal čas, ko bo Jehova rešil človeštvo smrti. (Job 14:14, 15; Heb. 11:17–19) Nič čudnega, da je to v njem vzbudilo ljubezen do Boga, ki je bil sočuten do Hebrejcev in do vsega človeštva. Vera in ljubezen sta mu dajali moč vse življenje. (5. Mojz. 6:4, 5) Celo ko mu je faraon grozil s smrtjo, so ga vera in ljubezen do Boga ter verjetno to, da si je v mislih slikal svetlo prihodnost, navdajali s pogumom, ki ga je potreboval. (2. Mojz. 10:28, 29)

PREDSTAVLJAJMO SI BLAGOSLOVE KRALJESTVA

14. Kakšno predstavo imajo nekateri ljudje o prihodnosti?

14 Danes imajo mnogi ljudje nestvarno predstavo o prihodnosti. Nekateri, ki v gmotnem pogledu nimajo veliko, sanjarijo o tem, da bi bajno obogateli in si tako zagotovili popolno varnost, čeprav je danes življenje polno »težav in trpljenja«. (Ps. 90:10) Zamišljajo si brezskrbno življenje pod človeškimi vladami, toda Biblija poudarja, da je edino pravo upanje za človeštvo Božje kraljestvo. (Dan. 2:44) Številni ljudje menijo, da Bog ne bo uničil te hudobne stvarnosti, vendar Biblija odkriva povsem drugačno sliko. (Zef. 1:18; 1. Jan. 2:15–17) Takšno razmišljanje ljudi, ki jih ne zanima Jehovov namen glede prihodnosti, je zgolj fantazija.

Ali se »vidiš« v novem svetu? (Glej odstavek 15.)

15. a) Kako kristjanom koristi, če si skladno s svojim upanjem skušajo v mislih naslikati prihodnje življenje? b) Povej, česa se glede prihodnosti, ko se bodo izpolnile Božje obljube, veseliš ti.

15 Kristjani pa naj bi si skušali predstavljati življenje v nebesih oziroma na zemlji, odvisno od tega, katero upanje imamo. Ali »vidiš« sebe uživati blagoslove, ki jih je Bog obljubil? Premišljevanje o tem, kaj boš mogoče delal, ko bo Bog izpolnil svoje obljube, ti nedvomno prinaša veliko veselja. Morda se že »vidiš«, da večno živiš na zemlji. Predstavljaj si, da skupaj z drugimi spreminjaš naš planet v raj. Tvoji sosedje enako kakor ti ljubijo Jehova. Si zdrav, poln energije in brez skrbi. Tisti, ki vodijo obnovo zemlje, se iskreno zanimajo zate, zato ti je življenje v pravi užitek. Z veseljem uporabljaš svoje talente in spretnosti, saj veš, da je vse, kar delaš, v korist drugim in v slavo Bogu. Ena od tvojih dejavnosti je denimo, da obujenim pomagaš spoznavati Jehova. (Jan. 17:3; Apd. 24:15) Ne, to niso sanje. To se bo uresničilo, saj ta privlačna predstava temelji na svetopisemskih obljubah o prihodnosti. (Iza. 11:9; 25:8; 33:24; 35:5–7; 65:22)

ZAKAJ NAJ BI SE POGOVARJALI O SVOJEM UPANJU?

16., 17. Zakaj je dobro, da se pogovarjamo o svojem upanju?

16 Ko se s sokristjani pogovarjamo o tem, kar bi radi delali, ko bo Jehova izpolnil svoje obljube, naša predstava o prihodnosti postane še bolj živa. Nihče od nas ne more natančno vedeti, kaj bo delal v novem svetu, toda če se z drugimi pogovarjamo o svojih željah, se medsebojno spodbujamo in kažemo vero v to, da bo Bog res izpolnil svoje obljube. Ko je apostol Pavel obiskal brate v Rimu, je skupaj z njimi zagotovo cenil, da so se lahko »medsebojno spodbujali«, in isto velja za nas v teh težavnih časih. (Rim. 1:11, 12)

17 Predstave o prihodnosti nam lahko tudi pomagajo, da manj razmišljamo o sedanjih težavah. Morda je kaj takšnega bremenilo apostola Petra, ko je rekel Jezusu: »Glej! Mi smo zapustili vse in šli za teboj. Kaj bomo torej dobili mi?« Jezus je s svojim odgovorom spodbudil Petra in druge, ki so bili zraven, naj si predstavljajo prihodnost. Rekel jim je: »Resnično vam povem: ob prenovljenju, ko bo Sin človekov sédel na svoj veličastni prestol, boste tudi vi, ki ste hodili za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajstere Izraelove rodove. In vsak, ki je zaradi mojega imena zapustil hiše, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali otroke, ali polja, bo dobil mnogokrat več in podedoval večno življenje.« (Mat. 19:27–29) Peter in drugi učenci so tako lahko premišljevali o svoji vlogi v vladi, ki bo imela oblast nad vso zemljo in bo poslušnemu človeštvu prinesla veličastne blagoslove.

18. Kako nam pomaga premišljevanje o izpolnitvi Božjih obljub?

18 Za Jehovove zemeljske služabnike je bilo vedno spodbudno premišljevati o izpolnitvi Božjih obljub. Abel je dovolj vedel o Božjem namenu, da si je lahko živo predstavljal boljšo prihodnost, verjel Božjim obljubam in se oprijel zanesljivega upanja. Ker je Abraham »videl« izpolnitev Božje prerokbe glede obljubljenega »semena«, je lahko z dejanji pokazal izjemno vero. (1. Mojz. 3:15) Mojzesu je to, da je imel oči »uprte v nagrado, ki ga je čakala«, pomagalo, da je ravnal v veri in vedno bolj ljubil Jehova. (Heb. 11:26) Če si živo predstavljamo izpolnitev Jehovovih obljub, imamo tudi mi Boga vedno rajši in bolj verujemo vanj. O tem, kako lahko kar najbolje uporabimo sposobnost predstave, to Božje darilo, pa bo razpravljal naslednji članek.