Ali so že našli Noetovo barko?

VIDETI je, da iskanje Noetove barke tu in tam dvigne precej prahu. Takšno vznemirjenje je razumljivo. To velikansko plovilo, v katerem je Noe s svojo družino med letoma 2370 in 2369 pr. n. št. preživel potop, bi bilo gotovo izredno arheološko odkritje. Iskanje Noetove barke je zahtevna naloga, a iskalci vseeno ne odnehajo. Toda kaj je glede Noetove barke ob vseh ugibanjih in senzacionalnih trditvah sploh znano?

Biblija odkriva, da je Noetova barka »obstala [. . .] na gorovju Araratskem«. (1. Mojzesova 8:4) Del araratskega gorovja je tudi znamenita gora, sedaj znana kot Ararat, ki leži v vzhodni Turčiji, blizu meje z Armenijo in Iranom.

Na tem področju so Noetovo barko iskale že mnoge odprave. Te so postregle z zanimivimi trditvami, toda brez prepričljivih dokazov. Pozornost zbujajoči posnetki iz zraka, najdeni kosi lesa, premazani s smolo, in pričevanja ljudi o tem, da so videli barko, so sprožili mrzličen lov za bolj otipljivimi dokazi. Vendar je takšno iskanje polno izzivov. Ena od pogosto omenjenih lokacij, kjer naj bi barka pristala, je na pobočjih Ararata kakih 4600 metrov visoko. Poleg tega tuje odprave zaradi političnih napetosti na tistem področju ne dobijo vedno uradnega dovoljenja za vzpon na goro.

Kljub temu bi mnogi navdušenci radi videli, da bi bilo na to goro organiziranih več odprav. Verjamejo namreč, da se deli barke še vedno nedotaknjeni skrivajo pod snegom in ledom, ki večino leta pokrivata Ararat. Zato menijo, da bi bilo barko mogoče videti in priti do nje le v letih s toplimi poletji.

Takšne upe podžigajo številna poročila. Judovski zgodovinar Jožef iz prvega stoletja n. št. se sklicuje na nekatere svoje predhodnike, ki so govorili, da je barka še vedno vidna visoko na Araratu. Ti so celo omenjali, da so si ljudje za spomin jemali kose s smolo premazanih tramov. Eden od mož, ki jih je Jožef citiral, je bil Beros, babilonski zgodovinar iz tretjega stoletja pr. n. št.

Eno zanimivejših zgodb je v prejšnjem stoletju povedal Armenec Georg Hagopian. Pripovedoval je, da je v zgodnjih 1900-tih še kot deček skupaj s svojim stricem prišel do barke in da je celo plezal po njej. Hagopian je umrl leta 1972, toda njegovo pričevanje vse do danes navdušuje mnoge in jim vzbuja radovednost.

Ali je to pravi temelj za vero?

Ali res obstaja temelj za prepričanje, da so raziskovalci odkrili barko oziroma jo morda še bodo? Mogoče, vendar je videti, da še več razlogov obstaja za to, da se o takšni najdbi dvomi. Spomnite se na primer, da v Bibliji ne piše, kje točno je barka pristala, ko so vode potopa upadle. Omenjeno je le »gorovje Araratsko«.

Povsem razumljivo je, da pozornost raziskovalcev in tistih, ki teoretizirajo glede  barke, pritegne ravno najvišji vrh v tem gorovju. Toda v Svetem pismu nikjer ne piše, da je Bog poskrbel, da je barka obstala na samem vrhu izjemno visoke gore Ararat, na danes ledeno mrzlem področju, na višini kakih 5000 metrov? * Spomnite se, da so Noe in njegova družina v barki živeli še nekaj mesecev po tem, ko je ta pristala. (1. Mojzesova 8:4, 5) Prav tako se zdi malo verjetno, da bi po izkrcanju morali skupaj z mnogimi živalmi, ki so bile v barki, sestopiti z mogočne gore kakor planinci. Področje, kjer je barka obstala, je bilo morda dostopnejše, kot si to predstavljajo nekateri današnji raziskovalci, vendar še vedno dovolj visoko, da ustreza opisu v 1. Mojzesovi 8:4, 5. Toda ne glede na to, kje v araratskem gorovju je barka pristala, ali ne bi zaradi propadanja in plenjenja izginila že pred stoletji?

Poleg tega so vprašljive občasne trditve publicistov, da takšne raziskave ljudem krepijo vero. Tako je organizator ene od odprav izjavil, da bo najdba barke »utrdila vero milijonov ljudi [. . .], mnogi pa bodo pričeli verovati«. Na neki tiskovni konferenci leta 2004 je dejal, da bi bila najdba barke »največji dogodek po vstajenju Kristusa«. Njegova odprava je bila kasneje odpovedana.

Ali bi to, da bi našli Noetovo barko, vernim ljudem res utrdilo vero, druge pa celo navedlo, da bi začeli verovati? Biblija pokaže, da pristna vera ni odvisna od predmetov, ki jih lahko vidimo in se jih dotaknemo. (2. Korinčanom 5:7) Nekateri veliki skeptiki vztrajajo pri tem, da bi določenim biblijskim pripovedim verovali le, če bi imeli pred seboj fizične dokaze. Toda resnica je ta, da takšni ljudje ne bi verjeli niti, če bi imeli goro dokazov. Sam Jezus je rekel, da nekaterih duhovne resnice preprosto ne morejo prepričati – tudi če bi videli, da je kdo vstal od mrtvih! (Luka 16:31)

Po drugi strani pa pristna vera ni lahkovernost, ampak temelji na trdnih dokazih. (Hebrejcem 11:1) Ali torej obstaja kak zanesljiv dokaz, ki bi lahko današnjim razmišljujočim ljudem pomagal, da bi začeli verjeti biblijski pripovedi o potopu? Da, obstaja. Jezus Kristus je jasno povedal, da je »Noe stopil v barko in je prišel potop«. (Luka 17:26, 27) To je najboljši možni dokaz. Zakaj?

Jezus je, preden je prišel na zemljo, živel v nebesih. (Janez 8:58) Opazoval je gradnjo barke; videl je potop. Torej, kateri dokaz se vam zdi prepričljivejši? Ali resnično pričevanje očividca, ki se je izkazal za popolnoma zanesljivega in ki je dokazal, da je Božji Sin? Ali pa pičla možnost, da bi raziskovalci v ledu na vrhu gore našli kak kos lesa iz daljne preteklosti? Če pogledamo na stvari iz tega zornega kota, imamo že sedaj nadvse prepričljiv dokaz o obstoju Noetove barke.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 13]

Ali obstaja kak trden dokaz, ki potrjuje biblijsko pripoved o potopu?

[Poudarjeno besedilo na strani 14]

Jezus Kristus je jasno povedal, da je »Noe stopil v barko in je prišel potop«.