Sodnik, ki nikoli ne odstopa od tega, kar je prav
Zbližajte se z Bogom
Sodnik, ki nikoli ne odstopa od tega, kar je prav
ČLOVEŠKI sodniki lahko izrečejo obsodbe, ki so nepoštene ali preostre, ni pa tako z Bogom Jehovom – Bogom, ki »ljubi pravico«. (Psalm 37:28) On je potrpežljiv, vendar to ne pomeni, da je popustljiv. Nikoli ne odstopa od tega, kar je prav. Razmislite o tem, kako se je odzval takrat, ko je prišlo do prepira in upora, kot je to zapisano v 20. poglavju 4. Mojzesove knjige.
Izraelci so bili že proti koncu svojega potovanja po puščavi, ko se jim je zgodilo, da so ostali brez vode. * Pričeli so se prepirati z Mojzesom in Aronom: »Zakaj sta privedla zbor GOSPODOV v to puščavo, da tu umrjemo, mi in živina naša?« (Vrstica 4) Pritoževali so se, češ da je puščava, po kateri so hodili, grozen kraj, kjer ni »ne smokev, ne trte, ne margaranovih jabolk« – torej sadja, kakršnega so izraelski ogledniki pred leti prinesli iz Obljubljene dežele – »ne vode za pitje« (NW). (Vrstica 5; 4. Mojzesova 13:23) Pravzaprav so Mojzesa in Arona krivili za to, da v puščavi ni bilo tako kot v rodovitni deželi, v katero prejšnji rod, ki se je pritoževal, ni hotel vstopiti!
Jehova pritoževalcev ni kar zavrnil, ampak je Mojzesu naročil, naj naredi troje: vzame svojo palico, skliče vse ljudstvo in reče »skali pred njih očmi, da naj dá vode svoje«. (Vrstica 8) Mojzes je prvi dve navodili ubogal, toda pri tretjem se je zataknilo. Namesto da bi takrat, ko je govoril skali, pokazal vero v Jehova, je ljudstvu zagrenjeno rekel: »Čujte vendar, uporneži! Bova li vam izpeljala vodo iz te skale?« (Vrstica 10; Psalm 106:32, 33) Nato je Mojzes dvakrat udaril po skali, »in vode privre obilo«. (Vrstica 11)
Tako je Mojzes skupaj z Aronom storil hud greh. »Upirala [sta se] povelju mojemu,« jima je rekel Bog. (4. Mojzesova 20:24) Ker sta Mojzes in Aron ob tej priložnosti prekršila Božjo zapoved, sta sama postala to, česar sta obtožila ljudstvo – upornika. Božja obsodba je bila jasna: Mojzes in Aron ne bosta smela privesti izraelskega ljudstva v Obljubljeno deželo. Ali je bila ta obsodba preostra? Ne, in sicer iz več razlogov.
Kot prvo, Bog Mojzesu ni naročil, naj govori ljudstvu, kaj šele, da naj jih razglasi za upornike. Kot drugo, Mojzes in Aron nista oslavila Boga. »Nista [. . .] me svetega izkazala,« je rekel Bog. (Vrstica 12) Mojzes je z besedami »Bova li vam izpeljala vodo« pravzaprav rekel, da bosta vodo čudežno priskrbela on in Aron, ne pa Bog. Kot tretje, obsodba se ni razlikovala od preteklih obsodb. Bog je prejšnjemu upornemu rodu prepovedal vstop v Kanaan, zato je sedaj enako veljajo tudi za Mojzesa in Arona. (4. Mojzesova 14:22, 23, poudarili mi.) Kot četrto, Mojzes in Aron sta bila voditelja izraelskega ljudstva. Tisti, ki jim je mnogo zaupano, imajo večjo odgovornost pred Bogom. (Luka 12:48)
Jehova nikoli ne odstopa od tega, kar je prav. Ker ljubi pravico, ne more izreči nepravične obsodbe. Takšen Sodnik si nedvomno zasluži, da mu zaupamo in ga spoštujemo.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 2 Izraelci so bili po odhodu iz Egipta pripravljeni, da vstopijo v Kanaan, v deželo, ki jo je Bog obljubil Abrahamu. Toda ko se je deset oglednikov vrnilo s slabim poročilom, so se pričeli pritoževati zoper Mojzesa. Jehova je zato odredil, da mora ljudstvo 40 let preživeti v puščavi, torej dovolj dolgo, da uporni rod premine.