Življenje kristjanov v prvem stoletju

»Pridne gospodinje«

»Ko so tako potovali, je Jezus prišel v neko vas. Tam ga je v svojo hišo v goste sprejela ženska, ki ji je bilo ime Marta. Ta ženska je imela tudi sestro, ki ji je bilo ime Marija, vendar je ta sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo. Marta pa si je dala opravka z mnogimi stvarmi, ki so ji odvračale pozornost. Zato je pristopila in rekla: ‚Gospod, kaj ti ni nič mar, da me je sestra pustila samo delati? Reci ji torej, naj mi pride pomagat.‘ Gospod pa ji je odgovoril: ‚Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari. Potrebnih pa jih je le malo oziroma samo ena. Marija si je izbrala dobri del, in ta se ji ne bo odvzel.‘« (LUKA 10:38–42)

MARTA je očitno bila marljiva ženska. Nedvomno so jo drugi zelo cenili. V prvem stoletju se je glede na judovsko tradicijo vrednost ženske merila po tem, kako predano se je posvečala gospodinjskim opravilom in koliko je skrbela za potrebe svoje družine.

Krščanske žene, ki so živele v prvem stoletju, se je spodbujalo k temu, da bi bile »pridne gospodinje«. (Titu 2:5) Imele pa so tudi prednost in odgovornost poučevati druge o svoji krščanski veri. (Matej 28:19, 20; Apostolska dela 2:18) Kaj je  spadalo k »mnogim stvarem«, za katere je judovska žena v prvem stoletju morala skrbeti? In kaj se lahko naučimo iz tega, kar je Jezus rekel o Mariji?

Opravljale so mnogo stvari Dan judovske gospodinje se je pričel zgodaj, verjetno še pred sončnim vzhodom. (Pregovori 31:15) Po tem, ko je za družino pripravila enostaven obrok, ovseno kašo, je sinove morda pospremila v sinagogo, kjer so se šolali. Njene hčere so ostale doma, da bi se učile spretnosti, ki so jih potrebovale za to, da bi postale vrle žene.

Mati in njene hčere so dan pričele s tem, da so poskrbele za osnovna hišna opravila: dolile so olje v svetilke (1), pometle tla (2) in pomolzle družinsko kozo (3). Nato so začele pripravljati kruh za ta dan. Dekleta so najprej presejala zrna, da bi odstranila nezaželene delce (4), zatem pa so jih s kamnitim ročnim mlinom zmlela v grobo moko (5). Mati je moko vzela, ji dodala vodo in kvas ter zamesila testo (6). Pustila ga je vzhajati in se lotila drugih opravil. Dekleta so morda medtem pridno sirila sveže kozje mleko in tako pridobivala sir (7).

Kasneje v dopoldnevu se je mati s hčerami morda odpravila na tržnico. Na tem živahnem kraju, kjer se je povsod širil vonj po začimbah in se je slišalo predirno oglašanje živali in vpitje kupcev, ki so se pogajali za ceno, je nakupila potrebne reči za ta dan (8). Na jedilniku so utegnile biti posušene ribe in sveža zelenjava. Če je bila kristjanka, je lahko čas, ko je bila na tržnici, izkoristila tudi za to, da se je o svoji veri pogovarjala z drugimi. (Apostolska dela 17:17)

Vestna mati je priložnosti, kot je denimo bila pot na tržnico in nazaj, izrabila za to, da je svojim otrokom pomagala spoznavati in ceniti svetopisemska načela. (5. Mojzesova 6:6, 7) Poleg tega se je s svojimi dekleti morda pogovarjala o načelih, ki jih bodo usmerjala k varčnosti pri nakupovanju. (Pregovori 31:14, 18)

Še eno vsakodnevno opravilo za ženske je bilo to, da so šle do vodnjaka (9) po novo zalogo vode za svojo družino. Morda so se tam zapletle v pogovor z drugimi ženskami, ki so prišle z enakim namenom. Ko se je mati s hčerami vrnila domov, so se lotile peke. Najprej so testo oblikovale v ploščate hlebčke in jih položile v segreto peč (10), ki je bila običajno zunaj hiše. Medtem ko so uživale v mamljivem vonju in se pogovarjale, so opazovale, kako se peče kruh.

Zatem so odšle k bližnjemu potoku prat oblačila (11). Oblačila so najprej skrbno oprale z milom, ki je bilo narejeno iz natrijevega oziroma kalijevega karbonata, pridobljenega iz  pepela določenih rastlin. Po tem, ko so oblačila izprale in ožele, so jih razgrnile po bližnjem grmovju in skalah, da bi se posušila.

Mati in hčere so perilo prinesle domov in morda odšle na ravno streho svojega doma, da bi zakrpale (12) strgana oblačila, preden bi jih spravile v omare. Kasneje so se dekleta morda učila vezenja in tkanja (13). In že je bil čas, da ženske pričnejo pripravljati večerjo (14). Gostoljubnost je bila način življenja, zato je bila družina svoj skromni obrok, sestavljen iz kruha, zelenjave, mladega sira, sušene ribe in hladne vode, pripravljena deliti z vsakim gostom.

Otroci so se ob koncu dneva pripravili za v posteljo, in če je bilo kako koleno odrgnjeno, so ga starši morda namazali z blažilnim oljem. Nato so lahko ob svetlobi migotajoče svetilke otrokom povedali kako zgodbo iz Svetih spisov in skupaj z njimi molili. Ko je v njihovem skromnem domu vse potihnilo, si mož ni mogel kaj, da ne bi svoje žene nagradil z znanimi besedami: »Kdo lahko najde vrlo ženo? Njena vrednost močno presega vrednost koral.« (Pregovori 31:10)

Izbrale so »dobri del« Vestne žene, ki so živele v prvem stoletju, so nedvomno bile zaposlene z »mnogimi stvarmi«. (Luka 10:40) Podobno so ženske danes, še posebej pa matere, tako rekoč v stalnem pogonu. Sodobne iznajdbe so poenostavile nekatera hišna opravila. Toda mnoge matere poleg tega, da skrbijo za svojo družino, zaradi okoliščin opravljajo še posvetno delo.

Mnoge današnje krščanske ženske kljub izzivom, s katerimi se spoprijemajo, posnemajo zgled Marije, ki je omenjena v uvodu. Duhovnim rečem posvečajo veliko pozornost. (Matej 5:3) Dobro skrbijo za svojo družino, kot jih k temu spodbuja Sveto pismo. (Pregovori 31:11–31) Živijo pa tudi po načelu, ki ga je Jezus omenil Marti. Ta si je kot duhovna ženska njegov prijazni opomin gotovo vzela k srcu. Krščanske ženske ne dovolijo, da bi zaradi odgovornosti, ki jih imajo doma, izpustile priložnosti, da bi se poučevale o Bogu (15) ali da bi se z drugimi pogovarjale o svoji veri. (Matej 24:14; Hebrejcem 10:24, 25) S tem si izberejo »dobri del«. (Luka 10:42) Zato so zelo cenjene pri Bogu, Kristusu in svoji družini. (Pregovori 18:22)